Revija Tabor 2018/6
Dogodivščina za spomin 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 / VEŠČINE Besedilo: Martin Justin
Bralec_ka poročil
Tvorjenje stavkov že poznamo in znamo. Kako pa postanemo dobri kritični bralci ter kako se lotimo
vrednotenja besedil pa spoznajmo v tokratnem prispevku.
Foto: Jack Weir
Ko sem ta mesec razmišljal, katero veščino bi se naši člani naučijo pisati, pa naj gre za novinarske
lahko predstavili v Taboru, sem naletel na Poroče- članke, reportaže, kolumne, recenzije, zgodbe ali pesmi.
valca. Veščino, pri kateri se lahko naučimo napisati Hkrati pa me poročevalec ni čisto prepričal. Zadnje
"objektivno in celovito poročilo o dogodku in poiskati čase me namreč muči nekaj drugega - že res, da je
ustrezen medij za objavo informacije". Tisti, ki jo želi super, če znamo napisati poročilo s prejšnje akcije,
opraviti, mora v rodovem, vodovem ali glasilu družine ampak ali znamo takšna poročila tudi brati? No, vsi
objaviti vsaj tri poročila z različnih akcij, pokazati, da znamo prepoznavati besede, jih sestavljati v stavke
zna uporabljati program za urejanje besedila in vsaj in razpoznati pomene le-teh in tudi s kakšno krajšo
pol leta sodelovati z rodovim propagandistom ali reportažo ne bi imeli preveč težav. Ampak ali znamo
urednikom glasila. Super, sem si rekel, nujno je, da brati ostale novinarske tekste in poročila, smo spo-
VEŠČINE / dogodivščina 13
sobni prepoznavati slabo in zavajajoče novinarstvo? sodbo, jo seveda lahko poskuša argumentirati, torej
Po mojem ne preveč dobro, zato sem se odločil, da podkrepiti z razlogi (premalo je slan, preveč tekoč ...),
bom ta mesec raje ustvaril veščino in napisal nekaj a njegove sodbe vseeno ni treba nikomur sprejeti.
o Bralki_cu poročil. Članki morajo biti torej večinsko sestavljeni iz
Že nekaj časa me namreč vznemirja pojavljanje dejstev, kolumne pa lahko vsebujejo tudi vrednostne
novih virov informacij in novic, ki se predstavljajo kot sodbe. A stvar vseeno ni tako preprosta, saj sta lahko
verodostojni in korektni, kar pa je dvomljivo. Želijo tudi izbira dejstev in način, s katerim jih predstavimo
se uveljaviti kot enakovredna alternativa obstoječim pristranska in izražata neko prepričanje, nek pogled
časopisom, revijam in spretnim medijem, čeprav je na svet. Torej je lahko tudi članek kot celota neke
očitno, da je njihovo novinarstvo veliko slabše. Ali vrste vrednostna sodba.
pa morda to ni tako očitno - najprej moramo znati
pazljivo in kritično brati, da se lahko pri vrednotenju Interesi in pristranskost
različnih tekstov zanesemo predvsem na svojo pre-
Vedno, ko beremo tekst (pa tudi, ko gledamo
sojo in drugi na nas težje vplivajo. V tem članku bom
filme ali televizijo), se moramo zato vprašati, kakšni
poskušal čim bolj enostavno predstaviti glavne točke
so interesi tistega, ki ga je napisal oz. zanj plačal. Kaj
kritičnega branja novinarskega besedila.
je hotel s tekstom doseči? S kakšnim namenom ga je
napisal? Kakšne poglede na svet zagovarja? Čeprav si
Članki in kolumne novinarstvo načeloma prizadeva biti čim bolj nevtral-
Ko imamo pred sabo nek novinarski tekst, časopisni no in prikazati stvari take, kot naj bi zares bile, je to
ali spletni, moramo najprej ugotoviti, v katero zvrst v resnici relativno težko doseči (če je sploh možno).
spada. Grobo lahko novinarska besedila ločimo v dve Besedila so lahko namreč pristranska na več načinov:
kategoriji, recimo jima članki in kolumne. 1. Pri izbiranju virov. Čeprav pisec navede vse svoje
1. Članki si prizadevajo biti čim bolj objektivni in vire, kot sem poudaril zgoraj, to pogosto še ni dovolj.
nepristransko poročati o nekem dogodku ali dogajanju. Poglejmo si na enostavnem primeru: država si že dolgo
Temeljijo na navajanju dejstev in želijo bralca o nečem časa prizadeva podražiti tobačne izdelke (jih še bolj
informirati, torej le podati informacije. Pomembno je, obdavčiti). Svoje stališče podpirajo z raziskavami, ki
da novinarji pri navajanju podatkov vedno navedejo naj bi dokazovale, da višanje cene cigaret zmanjšuje
svoj vir (npr. Statistični urad Republike Slovenije je število kadilcev. Hkrati pa obstajajo druge raziskave, ki
izračunal ..., Slovenska tiskovna agencija poroča ...), nasprotno ugotavljajo, da cena na število kadilcev sploh
da ga lahko bralec preveri. ne vpliva. Tako se lahko v medijih pojavijo popolnoma
2. Kolumne ali mnenjski članki pa podajajo nasprotni si članki, ki se sklicujejo na znanstvene
subjektivno mnenje ali razmislek pisca. Prav tako raziskave in se tako zdijo povsem prepričljivi. Na tej
lahko vključujejo dejstva (z virom!), a so njihovi točki se moramo vprašati, kdo je navajane raziskave
zaključki plod avtorjevega razmisleka, običajno kaj financiral. Če je bila to kakšna od tobačnih korporacij
napovedujejo, kritizirajo, komentirajo, predlagajo, (npr. Imperial Tobacco), imamo precej dober vzrok,
torej podatke vrednotijo. da dvomimo o resničnosti rezultatov teh raziskav.
Zelo očitno je namreč, da si korporacija, ki proizvaja
Dejstva in sodbe tobačne izdelke, želi (je v njenem interesu), da se te
To nas pripelje do naslednje pomembne razlike ne bi podražili, torej je pri vprašanju: "Obdavčiti to-
med dejstvi in vrednostnimi sodbami. bačne izdelke ali ne?" pristranska. Čeprav se zdi, da
1. Recimo, da so dejstva podatki, ki jih lahko do- je to nepomembno, saj so znanstvene raziskave pač
kažemo, (skoraj) zagotovo držijo in jih moramo vsi objektivne, temu ni čisto tako. Takšne raziskave so
sprejeti. Dejstvo je, da sem se rodil 26. 6. 1998, da se nekaj sto stranska dolgočasna poročila, ki jih v celoti
je zgodila 2. svetovna vojna in da je včeraj (25. 5. 2018) prebere le malokdo, kar pušča ogromno možnosti za
v Ljubljani (vsaj malo) deževalo. manipulacijo s podatki.
2. Vrednostne sodbe pa so mnenja ali prepričanja Pomembno je torej, da novinarji v članku navedejo
nekega posameznika o neki stvari. Na primer, reči, da je več različnih virov, ki so med seboj neodvisni (torej
pire krompir pri današnjem šolskem kosilu ogaben ali nimajo skupnega financerja), sicer obstaja velika ver-
da je neka slika v galeriji krasna. Tisti, ki izreka takšno jetnost, da navedeni podatki niso povsem zanesljivi.
