Revija Tabor 2018/6
Dogodivščina za spomin 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26 / TEMA MESECA
Kaj pa je dogodivščina zate?
Gozdovniki in gozdovnice
Dogodivščina zame pomeni zabaven, razburljiv,
nepričakovan in nenačrtovan dogodek s prijatelji.
Dogodivščino doma mi predstavlja, ko s prijatelji Foto: Suzana Podvinše
k
ali s kom drugim počnem kaj zabavnega, na
primer igramo nogomet. Pri tabornikih pa, ko
se z ostalimi člani voda odpravimo v gozd, kjer Raziskovalci in raziskovalke
plezamo, opazujemo, spoznavamo naravo in Dogodivščino vidim kot dogajanje novih ali dru-
živali, raziskujemo ter iz lesa izdelujemo razne gačnih stvari. Ko se v pozitivnem vzdušju odločiš za
izdelke. Dogodivščino mi predstavljajo aktivnosti premagovanje izziva, ki ga nisi vajen, kar pomeni da
na svežem zraku, v družbi veselih prijateljev, ko stopiš iz vsakodnevne rutine. Vse, kar potrebuješ za
se poleg zabave še kaj novega naučim. to, je čas, ideja, pogum in dobra volja, lahko pa se
Gal Rogelj pojavi tudi sama od sebe. Včasih se dogodivščina
skriva v zelo preprostih stvareh, ko ti meseca maja
v snežnih razmerah avto obtiči na poti do Bohinja in
je potrebna uporaba zimskih verig. Če vsemu skupaj
dodaš smeh sovoznikov, potiskanje avtomobila,
dobro glasbo, dvourno zamudo na cilj in na koncu
nepozaben spomin, to je zame prava dogodivščina.
Podobne situacije bi lahko ustvarili sami, da bi se
na izlet podali z omejeno količino opreme, da bi
namensko uporabljali samo neplačljive prevoze, da
počnemo nekaj z naključnimi mimoidočimi ali celo,
da se v krogu prijateljev soočimo s svojimi strahovi.
Izlet v hribe po markirani planinski poti sam po sebi
še ni dogodivščina, če ga sami ne začinimo s kakšno
adrenalinsko preizkušnjo.
Rok Pandel
Grče
Foto: Jerneja Videmšek Dogodivščina je nekaj, kar mi naježi kožo
in pospeši utrip. Je nekaj novega, kar mi ostane
Popotniki in popotnice za vedno v spominu in nekaj, česar nikakor ne
smem zamuditi.
Zakaj ljudje radi pripovedujemo zgodbe o tem,
Pri tabornikih mi je dogodivščina vsako poto-
kako smo se izgubili? Te namreč niso preveč laskajoče
vanje, odkrivanje narave, izživljanje samega sebe.
našemu orientacijskemu znanju. So pa priljubljene
Tudi takrat, ko sem s svojim vodom, najpogosteje
med poslušalci, ker ti ne vedo, kako se bodo končale,
ko delamo "neumnosti" v gozdu. Izven taborništva
kot tudi izgubljeni ni vedel ...
kot dogodivščino štejem vsak trenutek v službi,
Skličujoč se na mojo skromno življenjsko izkušnjo
ko se soočim z izzivom, pa naj bo to odkrivanje
lahko zapišem, da so se najboljše zgodbe začele z "na-
novega trga, spoznavanje novega klienta ali
pako" v načrtu. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega,
predavanje pred velikim številom podjetnikov.
ustrašila sem se, nato pa spomnila sedmega taborni-
Vse, kjer se soočim z vprašanjem "ali upaš", in
škega zakona in dogodila se je - dogodivščina. Ta je
vse, kjer si rečem "kdor je dovolj drzen, nosi svet
še boljša od čudeža, ker dogodivščina ni nujno pravi
na svoji dlani."
čudež, čudež pa je vedno dogodivščina.
Gregor Matavž
Iva Š. Slosar
TEMA MESECA / aktualno 27
Mednarodna izkušnja Morda so dogodivščine zares kdaj
Vsem tabornikom, ki radi potujete, priporočam, nevarne, a rutina je usodna.
da na svojih poteh navežete stike z lokalnimi (Paulo Coelho)
skavti in na najbolj pristen način spoznate razlike
in podobnosti skavtstva po svetu. Sam na svojih
potovanjih mnogokrat obiščem lokalne tabornike
in z njimi preživim nekaj dni, pri čemer me tudi
vpletejo v svoj program in organizacijo aktivnosti.
Tako imam priložnost spoznati običaje tistega
naroda kot tudi skavtske značilnosti in posebnosti.
Mednarodne taborniške odprave so sicer zelo
dobrodošle za vse tabornike, ki se prvič podajo na
odkrivanje taborništva zunaj meja svoje države.
Vendar pa na vseh teh velikih mednarodnih taborih
že zaradi prevelikega števila različnih in raznolikih
narodov ni mogoče bolje spoznati skavtov neke
države. Vsak tabornik lahko namreč svoj način
delovanja, aktiviranost, program ter svoje šege
in navade najbolje predstavi v svojem lokalnem
okolju, kjer je opravil svoj stopnjevalni program.
Tako sem na primer v Maroku z lokalnimi
skavti preživel jutro praznika Kurbanbajram, pri
katerem po tradiciji žrtvujejo ovco, pri tem pa
je šlo za veliko gesto gostoljubja, saj je tovrstni
običaj namenjen le najožji družini. Prav tako so
me medse povabili skavti na Madeiri, kjer smo se
sredi noči z bivaka, postavljenega na 1100 metrih
nad morjem, pred ledeno in megleno nevihto
na hitro umaknili v pločevinasto barako in tam
preživeli večer ob ognju in pesmi. V lepem spo-
minu mi bo ostal tudi obisk Izraela, kjer imajo
skavti svoja vodova srečanja vsak petek ob isti uri.
Tako je bilo po ulicah, trgih in ob šolah Tela Aviva
mogoče videti več tisoč tabornikov, ki so v krojih
vezali pionirske objekte, signalizirali, hodili po
azimutu, prepevali. Ne bom pozabil tudi udeležbe
na Jota-Joti v Gibraltarju, obiska MČ vodovega
srečanja v Sankt Petersburgu, sodelovanja na vaji
skavtskega pihalnega orkestra v Ugandi, med
resnejšimi pa mi bo v spominu ostala sirotišnica
v Peruju, kjer lokalni skavti tedensko pomagajo
vzgojiteljem pri vzgoji in učenju številnih otrok
brez staršev. Mnoge izkušnje torej, ki jih brez
taborniškega povezovanja in radovednosti ne
bi mogli doživeti.
Andrej Lenič Foto: Suzana Podvinšek
