Revija Tabor 2010/4
Taborniški feštival 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 april
28. Skupščina ZTS
SiNi
V zeleni bratovščini skoraj nič novega
No pa je za nami 28. skupščina ZTS. Verjetno ena izmed najhitrejših in najmanj napornih skupščin,
kar jih je do sedaj bilo. Vse skupaj je bilo narejeno hitro in izjemno učinkovito. Morda je kdo
pogrešal dolge besedne dvoboje, nekdaj stalnico skupščin ... No jaz jih nisem prav nič pogrešal.
Takšna skupščina je lahko za zgled vsem dosedanjim.
Po uvodnih formalnostih in uvodnih nagovorih se je
začelo zares. In takoj se je pojavil prvi problem skupščin, in
sicer udeležba oziroma prisotnost. Še dobro da skupščina
ni bila volilna, saj volitve ne bi bile mogoče. Udeležba je bila
ponovno zelo nizka. Ta pasivnost taborniške srenje nas bo
enostavno pojedla od znotraj. Namesto da bi organizacija
delovala kot močna celota, se luknje v njej samo še širijo.
Enostavno ne morem razumeti obnašanja rodovih funkcio-
narjev, ki ne pridejo na skupščino. Razumem sicer njihovo
razmišljanje, ko trdijo da od ZTS-a nimajo nič in zakaj bi za-
pravljali čas na skupščini. A s tem razmišljanjem se ne strin-
jam v celoti. Ne razumem, zakaj ne čutijo v sebi niti kančka
odgovornosti in ne pridejo tja dati svojega glasu, povedati
svoje ocene, povedati svojega mnenja in zakaj temu mlademu
vodstvu enostavno ne dajo priložnosti. Kdaj in kako bomo
rodovi pokazali, da se jim splača truditi in vztrajati pri vodenju
naše organizacije, če ne s podporo na skupščini? Kajti naše
vodstvo se resnično trudi in nam ponuja roko. Brez nas jim
vsekakor ne bo uspelo in končno imamo vodstvo, ki se tega
dobro zaveda. Žalostno, da starešine in načelniki rodov ne
zagrabijo za ponujeno, res žalostno.
Na skupščini se sicer res ni dogajalo nič pretresljivega:
poročila za lansko leto, statistika, govori gostov, poročilo
zleta, finančno poročilo za leto 2009 itd. Edini točki, kjer se je
zadeva malce ustavila, sta bili problem s kadrovanjem v ZTS
in poročilo zleta v Pomurju. Po nekaj mnenjih o kadrovanju
se je razprava končala tako, kot se je začela. Na mrtvi točki,
namreč. Tako ali tako na vsaki skupščini razpravljamo o tem
problemu, naredimo pa skoraj nič oiroma veliko premalo, da
nam o tem ne bi bilo treba razpravljati na naslednji skupščini.
Malce več konkretne napetosti je bilo pričakovati po poda-
nem poročilu o zletu. Sledilo je nekaj dobrih komentarjev s
strani prisotnih, a do razprave ni prišlo, saj so se organiza-
torji zleta raje distancirali od vsega skupaj in za hip delovali,
kot da jih ni v dvorani. Morda je tako bilo še najboljše, saj bi
žolč znal teči v potokih. Toliko o poročilih za lansko leto.
Zanimivo je bilo tudi pri predstavitvi programov in
finančnega načrta za leto 2010. Ker je vse skupaj bilo pred-
AKTUALNO 35
stavljeno jasno in korektno, smo vse sklepe
sprejeli hitro in brez posebnosti. Največ časa
smo porabili za predstavitev naše kandidature
za svetovno skavtsko konferenco in svetovnega
skavtskega foruma mladih leta 2014. Predstavljen
nam je bil dosedanji napredek, predvideni stroški,
lokacije konference in še vrsto podrobnosti. Gre
za res izjemen projekt, in če nam bodo na WOSM-
u potrdili uradno vloženo kandidaturo (v pisanju
tega članka se je to verjetno že zgodilo), potem se
kaj lahko zgodi, da bomo leta 2014 kar nekaj časa
center oziroma srce skavtskega gibanja na svetu.
To bi bila izjemna promocija za našo organizacijo
v naši državi in v svetu. Da o promociji Slovenije
sploh ne govorimo. Morda je ta konferenca tista
luč na koncu tunela, ki jo iščemo, tista nit, ki nas
bo povezala in našo organizacijo naredila takšno,
kakršna mora biti. Morda, morda, morda ... Do
takrat je še daleč in vmes vsaj še tri skupščine,
kjer bomo, upam, čim manj razpravljali o prob-
lemih in čim več razpravljali o tem, kako smo
najboljša mladinska organizacija v Sloveniji, kjer
se lastnih kvalitet tudi zavedamo.
Mesečnik EVS prostovoljke
Kaj pa, ko te daje domotožje?
Do sedaj sem presenetljivo malokrat občutila pravo Takrat zelo pomaga prebiranje prispevka v oktobrski
domotožje ali pa sem si čas vedno zapolnila do take mere, da številki Tabora in predvsem prvega dnevniškega zapiska, da
niti nisem imela časa preveč razmišljati o družini, prijateljih me zgolj opomni, kakšne namene in cilje sem si zadala pred
in Sloveniji nasploh. Seveda z veseljem vsakemu razložim kaj odhodom na projekt. In potem je veliko, veliko lažje. Ker me
o Sloveniji, kje leži, kakšni so običaji, naučim kakšno sloven- opomni, da izpolnjujem svojo željo, ki sem jo v sebi gojila več
sko besedo ipd. Za marsikoga predstavljam prvi stik s Slo- let in sem imela pogum, da željo tudi izpolnim. Željo, da eno
venijo, tisti pa, ki so jo že obiskali, so navdušeni predvsem leto posvetim izključno prostovoljstvu. In to tudi ponosno
nad našimi naravnimi lepotami. povem, saj mi prostovoljstvo predstavlja zelo pomembno
Ampak seveda, po pol leta stvari postanejo utečene, urnik vrednoto in pot h krojenju boljšega sveta. Za vse.
ustaljen in ni več toliko novih stvari, ki zapolnjujejo prosti Večkrat imam namreč občutek, da smo samo EVS pros-
čas. In misli. Domotožje je predvsem občutnejše ob rojstnih tovoljci v Španiji dejansko prostovoljci in da je, v primerjavi
dnevih ljudi v Sloveniji, ki mi veliko pomenijo in bi jih rada s Slovenijo, tukaj prostovoljnih dejavnosti in udejstvovanj ve-
praznovala z njimi, veselih in manj veselih trenutkih, ko bi liko manj. In ko me dnevniški zapis opomne, kako pomembna
rada bila ob strani prijateljem. Vendar me od njih loči 1300 mi je ta vrednota, tudi domotožje mine in grem novim pom-
kilometrov in slabih 13 ur potovanja. In ob odhajanju pros- ladnim izzivom naproti!
tovoljcev, ki mi na svoj način predstavljajo tukajšnjo družino,
zaključijo svoj projekt in se vračajo domov, jaz pa ostajam. Hasta luego, Jerneja Modic
*Več o tem, kaj EVS je, lahko izveš na www.evs.si ali www.mva.si.
