Revija Tabor 2004/7-8
Na poletje! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34
ASTRONOMIJA Primož
Ozvezdja poletnega neba
Od aprila, ko smo zadnjič pisali o ozvezdjih, so se zvezde kar krepko "preselile" proti zaho-
du. Arkturja, najsvetlejšo zvezdo Volarja smo s pomočjo Velikega voza našli na vzhodu.
Tokrat ga bomo lahko poiskali na zahodu. Gre za najsvetlejšo zvezdo poletnega neba, ki je
od nas oddaljena 37 svetlobnih let. Premer zvezde je kar 25 krat večji od Sončevega, sveti pa
kar 115 krat močneje od naše zvezde.
V Volarju najdemo kar nekaj zanimi- ca pa je svetlejši kar za 45 krat. Beta ali Nu- Orfej ni poslušal zapovedi, da preden ne za-
vih zvezd. Omenimo naj le nekatere. Epsi- sakan je 25 krat svetlejši od Sonca in je od- pusti podzemlja ne sme pogledati svoje
lon Volarja se imenuje Izar. Gre za eno naj- daljen 100 svetlobnih let. Gama je dvojna ljubljene. Zato je za vedno ostal sam zaprt v
lepših dvojnih zvezd neba. Odkril jo je Vil- zvezda, od nas oddaljena 140 svetlobnih let. podzemlju. Za njim je ostala le zgodba in
helm Struve leta 1829 in jo imenoval "Naj- Na vzhodu so se pojavila nova ozvezd- inštrument, ki je vpet na nočno nebo. Vega
lepša" ali latinsko "Pulherima". Svetlejša ja, ki jih spomladi še nismo videli oziroma je od nas oddaljena 27 svetlobnih let, od
zvezda je rumeno-oranžna, manjša pa so bila vidna šele proti jutru. V oči nam pa- Sonca pa je svetlejša 58 krat. Kot zanimi-
plavkasta. Od nas sta zvezdi oddaljeni okoli dejo tri posebej svetle zvezde: Vega (glavna vost naj omenim, da bo zaradi precesije
250 svetlobnih let. Tudi ksi Volarja je lepa zvezda ozvezdja Lira), Altair (glavna zvez- Zemlje čez 12 tisoč let Vega postala nova Se-
dvojna zvezda. Odkril jo je W. Herschel leta da ozvezdja Orel) in Deneb (glavna zvezda vernica. Beta Lire je sistem dvoje zvezd, ki
1780. To je ena najbližjih dvojnih zvezd. Od ozvezdja Labod). Te tri zvezde tvorijo tako krožita okoli skupnega težišča zelo tesno
nas je (sta) oddaljena 22 svetlobnih let. imenovani "Poletni trikotnik". skupaj. Ena zvezda drugo obkroži v manj
Svetlejša komponenta je rumena, manjša Vega je po svetlosti takoj za Arkturjem kot 13 dneh. Zaradi take dinamike prihaja
pa rdečkasto vijolična. Tik ob Volarju naj- na drugem mestu. Ozvezdje Lira, v katerem tudi do izmenjave materije med zvezdama.
demo zanimivo ozvezdje Severna krona z se nahaja, nosi ime po legendi o Orfeju, ki Sistem je od nas oddaljen kar 1100 svetlob-
najsvetlejšo zvezdo Gemma ali Alfeka. Slo- je tako lepo igral na svoj inštrument - liro, nih let, izseva pa kar 3 tisoč krat več svetlo-
venci ji pravimo tudi Biser, saj ozvezdje de- da je očaral ledene stražarje podzemlja. Pu- be kot naše Sonce. Delta Lire je lepo vidna
jansko spominja na krono z biserom. Biser stili so ga, da svojo ljubljeno Euridiko pove- dvojna zvezda že v manjšem daljnogledu.
je od nas oddaljen 75 svetlobnih let, od Son- de iz mračnega podzemnega sveta mrtvih. Od nas je oddaljena 370 svetlobnih let. Zelo
zanimiv je epsilon Lire.
Večerno poletno nebo konec julija okoli 22h - pogled proti jugu To je sistem 4-h zvezd.
Že v manjših daljno-
gledih se nam zvezda
razdeli v dve. Če pa
uporabimo srednje ve-
lik teleskop, se nam
vsaka od teh dveh zvezd
pokaže kot dvojna. V
Liri se nahaja ena naj-
lepših kroglastih me-
glic. Najdemo jo pod
oznako M-57 in se na-
haja med zvezdama
Beta in Gama. Večletno
opazovanje je pokaza-
lo, da se meglica širi,
kar da sklepati, da je
nastala iz eksplozije.
Od nas je oddaljena
2000 svetlobnih let.
Vidna je že v srednje ve-
likih teleskopih.
julij-avgust 35
Altair (tudi Atair) v ozvezdju Orel je to prav gotovo najsvetlejša zvezda na nebu. MODRA MISEL
bela zvezda, od nas oddaljena 16 svetlobnih Albireo ali Beta Laboda je ena najlepših
let. To je tista zvezda, po kateri največkrat dvojnih zvezd na nebu. Če že hočete, po Ne glej na to, kolikim ljudem si
sprašujejo križanke. Altair je 1,5 krat večji mojem mnenju celo najlepša. Svetlejša všeč. Če nisi všeč slabim, to
od Sonca in 9 krat svetlejši. S svojim trenut- zvezda je rumena, manjša pa plava kot sa-
nim gibanjem se nam bliža s hitrostjo 27 fir. Razdalja med njima je približno pol pomeni, da si pohvaljen.
km/s. Zanimivo za to zvezdo je, da se okoli minute (pol Venere, ki je šla čez Sonce), (Seneka)
svoje osi zavrti že v 6,5 urah, kar je narav- zato sta obe komponenti dobro vidni že z
nost fantastično v primerjavi s Soncem, ki manjšimi in srednjimi teleskopi. Od nas sta
za tak obrat porabi preko 25 dni. Beti Orla oddaljeni 410 svetlobnih let. Gama Laboda
pravimo tudi Alšain. Ime so ji nadeli Arab- se imenuje Sadr. Tudi to je zelo svetla zvez- VENERA NA JUTRANJEM NEBU
ski astronomi. Od nas je oddaljena 40 svet- da, 5800 krat svetlejša od Sonca in od nas
lobnih let, od Sonca pa je svetlejša 4 krat. oddaljena 750 svetlobnih let. Področje oko- Po prehodu čez sončevo
Zvezda ima tudi spremljevalko rdečo pritli- li Game Laboda je izredno bogato z zvezda- ploskev se je Venera z večer-
kavko, ki pa jo je težje opaziti. V Orlu najde- mi. Onemeli boste, če jo boste pogledali v nega preselila na jutranje
mo tudi eno najbolj svetlih kefeid - Eto daljnogledu, saj se nahaja ravno v enem od
Orla, ki svoj sijaj spreminja v zelo natanč- krakov naše galaksije - Rimske ceste. Od os- nebo. Tokratno poletje jo
nem ritmu (7,17644 dni). Odkril jo je Pi- talih zvezd je zanimiva še Hi, spremenljiv- bomo lahko opazovali kot
gott že leta 1784. Spreminjanje njenega si- ka, ki je v času svojega največjega sijaja Danico, ki bo krasila vzhodno
jaja opazimo že s prostimi očmi, če jo pri- vidna s prostimi očmi, v svojem najmanj-
merjamo s sosednjo Beto. Od nas je odda- šem sijaju pa jo bomo težko našli tudi z jutranje nebo pred vzhodom
ljena 1300 svetlobnih let, ob največjem si- večjimi teleskopi. Cikel traja okoli 406 dni. Sonca.
jaju pa je od Sonca svetlejša 4000 krat. V Od nas je oddaljena 300 svetlobnih let. Kot
Orlu so značilna temna področja, kjer naj- zanimivost naj še omenim, da je konec av-
demo zelo malo zvezd. Razlog temu je tem- gusta 1975 v Labodu eksplodirala Nova
na medzvezdna snov, ki zakriva pogled v tej ("mala Supernova"), ki je bila kar nekaj
smeri. dni lepo vidna s prostimi očmi. Neodvisno
Tretja zvezda poletnega trikotnika je jo je odkril tudi Slovenski astronom, vendar
Deneb, ki je najsvetlejša v ozvezdju Labod. v takratnih komunikacijah ni uspel novico
To je hkrati tudi ena od najsvetlejših super- dovolj hitro spraviti tja, kamor bi moral. V
gigantov, kar jih poznamo. Od Sonca je današnjih časih interneta to ne bi bil več
svetlejši kar 60 tisoč krat. Od nas je odda- problem… Šlo je za izredno močan iz-
ljen 1600 svetlobnih let. Po masi je 25 krat bruh, saj tudi največji teleskopi sveta (npr.
večji, po premeru pa kar 60 krat večji od Palomarski) na tem mestu pred eksplozijo
Sonca. Če bi mu bili le malo bližje, bi bila niso zaznali nobene zvezde. Projekcija prehoda Venere čez Sonce - na
steni dne 8. 6. 2004
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Polna luna 2. 7. 2004 ob 13:10 1. 7. Vzhod: 05:15 15. 7. Vzhod: 05:26
Zadnji krajec 9. 7. 2004 ob 09:35 Zahod: 20:57 Zahod: 20:49
Mlaj 17. 7. 2004 ob 13:25 1. 8. Vzhod: 05:44 15. 8. Vzhod: 06:01
Prvi krajec 25. 7. 2004 ob 05:39 Zahod: 20:31 Zahod: 20:10
Polna luna 31. 7. 2004 ob 20:06 1. 9. Vzhod: 06:23 15. 9. Vzhod: 06:40
Zadnji krajec 8. 8. 2004 ob 00:03 Zahod: 19:40 Zahod: 19:13
Mlaj 16. 8. 2004 ob 03:24
Prvi krajec 23. 8. 2004 ob 12:13 METEORSKI ROJ PERZEIDOV
Polna luna 30. 8. 2004 ob 04:23 V nočeh okoli 11. avgusta bomo ponovno lahko
Zadnji krajec 6. 9. 2004 ob 17:11 opazovali meteorski roj Perzeidov. Letos Luna ne bo
Mlaj 14. 9. 2004 ob 16:29 preveč motila opazovanja, saj bo 16. avgusta mlaj.
