Revija Tabor 2004/7-8
Na poletje! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18
Ob ognju, ki nam je ogrel srce, du-
šo in za silo omilil kolesarske bolečine,
se je kot ponavadi kakšno reklo v družbi
starih kolesarskih soborcev in prijate-
ljev in seveda obvezno pokramljalo o
tem, kakšne neumnosti nam bo prine-
sla naslednja Bičiketa. In Bičikleta bo,
čeprav trinajsta, bo za tiste najbolj vra-
ževerne pretvorjena v štirinajsto, tako
da ne bo kakšnih izgovorov v slogu saj
mi bi, ma nas skrbi …
Zaslužena malica ...
Kolesarji in soborci,
vidimo se na
trinajsto/štirinajsti Bičikleti !
Nov prehodni pokal
Julij Opravičilo
1924 Uredništvo Tabora je bilo opozorjeno
V Žirovnici so pripravili drugi slovenski na napako, ki je nastala v prejšnji
skavtski tabor. številki Tabora pri članku Feštivalna
1925 zasedba Tivolija uspešna.
Hinko Pajer uvede v slovensko izrazo-
slovje izraza "tabornik" in "taborništvo", Avtor vseh fotografij v članku je Blaž
ki naj bi označevala gibanja kot skavts- Verbič, ki je prav tako avtor fotografije
tvo, gozdovništvo ipd. na naslovnici Tabora 5/6.
1934
Za napako se vsem opravičujemo.
V Mariboru organizirajo tretji vsesloven-
Meta Penca
ski župni tabor.
julij-avgust 19
KOLUMNA
S povprečjem ne smemo
biti zadovoljni
Kar nekajkrat sem bil priča razgovorom, kjer so starši naših članov ali pa kar sami člani
dejali, da jim ni do tedenskih vodovih srečanj. Češ tam se nič zanimivega ne dogaja,
igramo nogomet, med dvema ognjema, pozimi pa igramo karte in barvamo delovne zvezke.
Še slabše kot v šoli.
Verjamem, da ni tako povsod. Pa vendarle, če so to lahko kasneje razlogi, da se nekateri
odtujijo organizaciji, je temu potrebno v naši organizaciji posvetiti več pozornosti. Najti je
potrebno predvsem odgovor na vprašanje, zakaj se nam to dogaja?
Kar sam po sebi se mi ponuja odgovor, da temu ne bi bilo tako, če bi naše vodje bolje
usposobili, da bi v našem osnovnem programu našli več zanimivosti za približno štirideset
vodovih srečanj, ki jih morajo pripraviti in izpeljati s svojimi člani prek leta. Vsak naš član
povprečno preživi v organizaciji dobrih pet let. To pomeni, da mora biti dvesto srečanj
tako dobro pripravljenih, pestrih ter zanimivih, da jih ti ne bi odvračali od organizacije, da
bi si taborništvo tudi kasneje vzeli za način življenja in da bi v taborniški organizaciji ostali
več od povprečnih petih let.
Marsikdo je očitno s tem povprečjem kar zadovoljen. Pravijo najbrž, otroka smo za pet let
odtegnili od vse bolj zastrašujoče ulice. Pa smo v taborniški organizaciji lahko zadovoljni s
tem.
Verjetno delim odgovor z mnogimi, da ne moremo in smemo biti s tem zadovoljni. Potreb-
no je močno zavihati rokave na vseh področjih dela, da se to poprečje izboljša v prid
organizaciji in otrokom v njej. Potrebno je mladim, ki vodijo ta vodova srečanja ponovno
odkriti privlačnost izvajanja taborniških veščin in skozi to tudi vseh stopenj programa,
privlačnost taborniških mnogobojev in drugih tekmovanj, pohodov, bivakiranj, zimovanj in
taborjenj ter drugih akcij, ki žal zamirajo. Nekdo bo rekel, pojavljajo se nove bolj atraktivne
akcije. Res je in če najdemo moči za nove najdimo tudi moči za prilagoditev vseh tistih, ki
so mnogim taborniškim generacijam lepšale pestra in zanimiva taborniška leta. Tudi
dejstvo, da so v ponekod že sprevideli to in pripravljajo bogate vodniške tečaje, spreminja-
jo in dopolnjujejo ter prilagajajo pravila tekmovanj dokazuje, da s stanjem, kakršno je, ne
moremo biti zadovoljni.
Frane Merela
