Revija Tabor 1998/11
Ni nam dolgčas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Konrad Doler (1934-1998)
Tabornik, zdrav, vesel,
v naravi je moj dom.
Sredi drobnih rož
postavil šotor sem,
zdaj več ne grem domov.
Konrad Doler, glasbenik, skladatelj,
aranžer, pisec besedil, pevec, do nedav-
nega vodja narodno-zabavnega an-
sambla Fantje treh dolin. Od njega so se
septembra na pokopališču Muta-Vuze-
nica poslovili številni prijatelji in ljubi-
telji glasbe. Pri tabornikih znan kot av-
tor taborniške pesmi "Živim kot droben
Fotokopija pesmi Živim kot droben cvet in perorisba slikarja Antona Repnika z Mute, ki jo je leta 1966 narisal k besedilu te
cvet". pesmi
Rojen na Pernicah nad Muto,
odraščal v kmečkem okolju na Sv. Da- prvem taborniškem simpoziju leta 1962 pevkarske festivale. Besedila za njegove
nijelu nad Trbonjami. S petnajstimi leti na Muti je za to priložnost napisal bese- skladbe so mu pomagali pisati tudi dru-
igral z očetom na kmečkih ohcetih, s dilo pesmi "Živim kot droben cvet" ter jo gi, največ pa Marjan Stare, dr. Leo Sve-
klarinetom v trbonjski pihalni godbi, tudi uglasbil. Pesem je prvič izvajal pri- tek in Ivan Sivec. Za svoje skladbe je do-
nad dvajset let v Pihalnem orkestru ljubljeni narodno-zabavni ansambel bil vrsto uglednih priznanj in nagrad.
Muta (klarinet, saksofon, flavta, piko- Fantje treh dolin, pel pa je Janko Štruc. Izdal je veliko število kaset in CD-jev,
lo), pet let kapelnik radeljske godbe in Na tem simpoziju so številni udele- nastopal na nacionalni televiziji in dru-
vodja big band dixiland ansambla v Ra- ženci (med njimi predsednik ZTS Sergej god. S Fanti treh dolin je igral in pel po
dljah ob Dravi. Stalno se je glasbeno Vošnjak, Iztok Winkler, Vilko Frahm, Sloveniji in obredel dobršen kos Evrope
izobraževal in sledil glasbenim toko- ...) govorili o prosvetljencih, kot so Ra- in Amerike. Taborniki smo ga pogosto
vom, bil pa tudi na koncertu Louisa belais, Komensky, Toreon, Ernest srečevali na naših prireditvah, za kar
Armstronga v Ljubljani. Ljubil je jazz, Thompson Seton in Robert Baden Po- smo mu hvaležni. Ansambel se je vse-
zabavno in narodno glasbo. well. skozi pomlajal, menjavali so se pevci.
Svoj notranji nemir je leta 1962 iz- Konrad Doler je za ansambel Fantje Konrad je pri tem opešal in tako tudi ta-
povedal v svoji prvi skladbi, tej je v nekaj treh dolin napisal največ skladb, prav bornikom zapustil svoj Živim kot dro-
desetletjih sledilo še skoraj dvesto. Ob tako pa tudi za različne zabavne in po- ben cvet.
28 TABOR
Ludvik Jerčič
KDO SI, KI TI PRAVIM SREČA? ...
... In ko sta ga stara človeka pometla z
ognjišča, je pomislila, da si nikoli ni me prijazno sprejeli tujci, tisti, ki so že- vse stvari, ki rastejo, te pa bi nato hrani-
predstavljala, da bo njeno življenje leli biti družina, pa še več. In tudi ko me le druge, ki bi nato hranile še druge, in
sijajnejše, kot je bilo do tega trenutka, in si je požiral ogenj, sem spoznala, da lah- tako vse prihodnje rodove. Na tej prelepi
nikoli več ne bo mogla želeti boljšega ko porajam močno svetlobo in toploto zemlji, iz katere je zrasla in v katero se
življenja, kot ga je živela doslej. iz svojega srca. Kakšna sreča, koliko je sedaj vrnila, je trdno spala in globoko
sreče sem imela.” sanjala, obdana - kot nekoč poprej v
Stara človeka sta bila zelo skrbna in “Ah,” je zavzdihnila jelka, “od vseh globokem gozdu - z nečim mnogo več-
s svojimi modrimi starimi rokami sta teh vzponov in padcev in vnovičnih jim, mnogo veličastnejšim in mnogo
nežno pometla vsak prašek pepela iz vzponov je le ljubezen do novega življe- starodavnejšim od vsega dotlej znane-
vdolbine na ognjišču. Stresla
sta ga v mehko, oguljeno torbo,
ki sta jo nato spravila, da bi po-
čakala pomladi.
Brž ko se je zemlja malce
segrela, sta starec in starka poi-
skala torbo pepela, odšla na vr-
tove in polja in vsepovsod paz-
ljivo raztrosila jelkin pepel, po
viticah, ki rodijo sadove, pa
tudi po vsaj svoji zemlji. Pome-
šala sta jelkin pepel s prstjo.
Sčasoma, po pomladnem de-
ževju in soncu, ki je čedalje
bolj grelo, je pepel začutil br-
stenje pod seboj.
Tu in tam, vsepovsod pod
pepelom in skozenj in naokoli,
so iz prsti poganjali drobni,
svetlo zeleni kalčki in jelka se je
nasmehnila s tisoč smehljaji in
zavzdihnila s tisoč zdihljaji v
svoji sreči, ker je spet koristna.
“Oh, nikoli si nisem mislila, da nja in samo ljubezen do njega tista, ki ga... (C. P. Estés: Vrtnar duše)
lahko razpadeš v pepel, pa vendar pri- traja in traja. Sedaj sem vsepovsod. Vi- Takrat, ko me jutranja svetloba ob-
našaš toliko novega življenja. Kakšno diš, kako daleč sežem?” jame, se nasmešek sreče poigrava na
srečo imam v življenju. Odraščala sem v In tiste noči, ko je velika zvezda po- mojih očeh. Takrat se ne vprašujem:
samoti gozda. Pozneje sem spoznala tovala po nočnem nebu vesolja, je jelka Kdo si, ki ti pravim sreča? ... Takrat
prelepe dneve in noči zvonkljajočega ležala na blagoslovljeni zemlji, lebdela sem sama ena velika SREČA! ...
stekla in svetlobe sveč in petja. V času tik ob vseh koreninah in semenih, da bi Lrga
osamljenosti in potrebe v najtrši noči so jih grela, da bi njen pepel večno hranil
TABORNIŠKA REVIJA 29
