Revija Tabor 1998/11
Ni nam dolgčas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Popoldan izkoristimo za kopanje, le- ko vodo, ki sega preko gležnjev, v miru ogledati izvir Bilpa, ki je v jami pod
narjenje, obiščemo pa tudi tabornike izčrpava. Andrej in Bojan poskušata kar mogočno steno na drugi strani ceste.
Rodu Bičkove skale, ki dva kilometra preko previsa. Vendar ju zasuče že na Okoli enih padejo prve kaplje dežja.
niže ravno postavljajo tabor. Okoli de- vrhu in nemočna se prevrneta v razpe- Ne preostane nam nič drugega, kot da
vete ure zvečer se močno ulije. Dež, ki njeno vodo. Ker se Samo poskusu odpo- oblečemo anorake in nadaljujemo z
vso noč močno pada, proti jutru pone- ve, dobim priložnost, da poskusim še z vožnjo. Dež je vse močnejši, vendar nas
ha, in ko vstanemo, nas že pozdravijo Maretom. Zdi se mi, da imava dobro li- to ne moti preveč. Nekaj čez tretjo uro je
topli sončni žarki. Najbolj smo veseli nijo, vendar naju tok porine preblizu za nami še zadnji jez v Dolu in do cilja
pogleda na reko. Gladina je kakih 20 previsa, in voda, ki se zliva tam čez, imamo le še slab kilometer. Danes kak-
centimetrov višja kot je bila včeraj in še nama povsem zalije čoln. Prav nobene šnih posebnih težav nismo imeli. Z Dar-
narašča. Kljub temu, da komaj čakamo možnosti nimava, da bi ostala suha. Ko jo sva uspešno prevozila vseh devet je-
na vožnjo preko brzic, z odhodom ne usposobimo čolne za nadaljevanje vož- zov. Na enem sva si celo prislužila a-
hitimo preveč, kajti posušiti je potrebno nje, nam ostane še najdaljša in najlepša plavz domačinov, ki so nas opazovali z
vse, kar se je ponoči zmočilo. brzica. Pravzaprav gre za več brzic, ki brega. Očitno jih ni prav dosti, ki si upa-
V čolnih smo ob pol enajstih. Prvi sledijo druga drugi na razdalji skoraj jo spustiti tam čez. V Prelesju naložimo
kilometri služijo ogrevanju pred najtež- 500 metrov. Človek dobi pri vožnji po čolne in ostalo opremo na prikolico. Za
jim odsekom s štirimi zahtevnimi brzi- njej nepozaben občutek, kot da bi jahal zaključek spusta pa si privoščimo peče-
cami. Pod hribom, na katerem stoji cer- na valovih. ne postrvi v gostilni pri Madroniču.
kev Sv. Ane, nas pozdravi grmenje Bele- Po daljšem počitku, ki si ga privoš- Kljub temu, da nas je na koncu po-
ga slapa. Čeprav je videti zelo divje, čimo na peščeni sipini sredi reke, ob šteno pralo, smo si bili edini, da je bil to
nam ne povzroča večjih težav. Večji dveh nadaljujemo z vožnjo. Do Broda doslej naš najboljši spust. Dež, ki je pa-
kamni, ki so drugače huda ovira, so imamo še sedem kilometrov. Vožnja je dal v noči s petka na soboto, je strugo
kar lepo pokriti z vodo. Podobno je tudi udobna, saj je vode dovolj, tako da brez dodobra napolnil, tako da smo imeli
na naslednji brzici. Največji izziv nas težav premagujemo številne manjše br- naravnost idealen vodostaj. Prepričan
čaka pol kilometra nižje. Že pred odho- zice. Po Brodu preide reka v ravninski sem, da je Kolpa za vožnjo s kanuji naša
dom smo se odločili, da letos poskuša- del, zato se njen tok umiri. Pred Žago daleč najbolj primerna reka. Zahtevna
mo premagati še to zadnjo brzico, preko sta za nami že prva dva od številnih je- je ravno toliko, da lahko določene te-
katere se še nismo poskusili peljati. zov (do Metlike se jih zvrsti več kot 40). žavnejše točke uspešno prevoziš le z do-
Glavni tok, ki je širok komaj dober me- Po dvaindvajsetih kilometrih vožnje brim obvladanjem veslanja, poznava-
ter in pol, gre tik ob desnem kamnitem prispemo nekaj po šesti uri v Žago. njem reke in dobršno mero poguma.
bregu in se strmo spušča v manjši tol- V nedeljo ob desetih začnemo na- Posebej je primerna za večdnevne spu-
mun, ki ga z leve strani obkroža približ- šo zadnjo etapo od Žage do Prelesja ste. Med Osilnico in Metliko je razdalja
no meter visok skalni previs. Ta sega vse pod Starim trgom. Dolga je 17 kilo- več kot 100 kilometrov, ki se jo da brez
do glavnega toka, ki je zato videti kot metrov. Zjutraj nas sicer pozdravi večjih težav premagati v štirih dneh.
nekakšno korito. Ker se preko previsa sonce, vendar se začno na nebu kma- Zgornji tok med Osilnico in Brodom na
preliva velika množina vode, je tolmun lu zbirati temni oblaki. Tudi veter, ki Kolpi je primeren za tiste, ki si želijo
povsem razpenjen. Z Darjo poskusiva piha po Kolpi navzdol napoveduje bolj razburljive vožnje, za ostale, ki se
prva. Zaradi močnega toka težko drživa slabo vreme, vsaj tako pravijo doma- ne želijo spopasti s težavami v zgornjem
zamišljeno smer. Občutek imam, da čini. Za Žago se reka obrne za več kot toku, pa predel nižje od Broda. Tu jih
naju nese preveč v desno. Na najbolj str- 90 stopinj v desno proti jugovzhodu čakajo predvsem številni jezovi. Tudi ti
mem delu z desnim bokom udariva ob in znajdemo se v kanjonu, ki nas bo so lahko lep izziv, če se odločite, da jih
rob korita, zato se nagneva močno na spremljal vse do Prelesja. Počitek si boste prevozili, saj so med njimi nekate-
levo. Zajameva veliko vode in v tolmu- privoščimo na lepo urejenem prosto- ri zelo zahtevni.
nu čoln le s težavo obdrživa na površju. ru ob kovačiji nekaj sto metrov pred Nane
22
Nekako se prebijeva do brega, kjer lah- zaselkom Sp. Bilpa. Tu si je vredno
TABOR
Ajdovci taborili ob Nadiži
Taborjenje Rodu mladih borov iz Ajdovščine se je začelo opazovalni stolp, ki bo še dolgo vzbujal zanimanje vsakega
27. julija 1998. Letos smo v program izobraževanja novopeče- mimoidočega.
nih tabornikov vnesli nekaj novosti. Spremenili smo celoten Zadnji večer taborjenja so vodniki postavili poslovilni
potek dneva, tako da so se MČ–ji in GG–ji razporedili po inte- ogenj – trojno pagodo visoko dva metra. Poleg izvirnih točk,
resnih skupinah (ŽVN, glasbeno-likovna, novinarska, orien- ki so jih prikazali posamezni vodi in vodniki, smo ta večer po-
tacijska, ekologija). V teh skupinah so taboreči aktivno sode- delili tudi veščine in osvojene stopnje znanja – svečano, kot
lovali vsak dan po dve uri. Omeniti moramo, da je novinarska se za tako stvar spodobi. Čeprav smo skupaj preživeli kar dva
skupina izdala tri številke časopisa Vseved, v katerih je bilo tedna, smo se zadnji večer prav težko odpravili spat, saj se
opisano najbolj aktualno dogajanje. skoraj nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da je to naša zad-
Ob dnevu staršev smo najmlajšim MČ–jem podelili vešči- nja noč letošnjega taborjenja.
ne, nove rutke pa so ponosno dobili vsi, ki so prešli v višjo sta- Grega Mohorič, propagandist RMB
rostno skupino. Novi taborniki so svečano zaprisegli in spreje-
li taborniške zakone. Načelniki niso pozabili tudi na duhovno
vzdušje, saj so novopečeni MČ–ji in GG–ji s podpisom na lese- P.s.: Nadebudni Ajdovci so v poročilu s taborjenja
ne ploščice, ki so jih kasneje vrgli v ogenj, potrdili trajno zve- pozabili napisati, kje so taborili. To smo uganili
stobo taborniškemu življenju. Temu je sledil program, ki je v šele s pomočjo tabornega glasila Vseved, kjer pa ni
taborniško rajanje ob ognju vključeval tudi starše. Po konča- nikjer napisano, kdo ga je izdal. Propagandisti iz
nem programu so se najmlajši s starši počasi odpravili do- Rodu mladih borov so si tako prislužili kar dva
mov, večina pa nas je ostala še drugo polovico taborjenja. opomina. Upamo, da bosta zalegla.
Poleg običajnih stvari je nulti vod Gliste (najstarejši GG– Uredništvo
ji in PP–ji) v prvih dneh taborjenja postavil 5 metrov visok
Stara Glažuta
Steklarna, ki se je razvila na Glažuti leta 1760 in je podali po poteh stare Glažute in našli približno 90 raz-
propadla leta 1889, je izdelovala različne vrste stekla. ličnih izdelkov: del vrča, nekaj še neoblikovanega stekla,
Tukaj se je razvila zaradi ugodnih pogojev, kot so na- kozarce, vaze, v stekleno kroglo ujet zračni mehur ... Na
primer obilica lesa, kremenjaka in vodne energije. Ker razstavi, ki so jo pripravili za starše, so predstavili le naj-
so uporabljali veliko lesa, so nastajale poseke in zato so lepše. Čiščenje izdelkov je bilo dolgotrajno in zanimivo,
se pogosto selili po Pohorju. Delo v steklarni so vodili še posebej pa so uživali najmlajši, ki so veselo “orali” po
steklarski mojstri s Češke. Izdelovali so navadno in blatu.
barvno steklo. Za barvno steklo so uporabljali razne ko- Vsem, ki vas pot nikoli ni zanesla na Pohorje, in ste
vine, kot so železo, iz katerega so izdelovali zeleno in eden od programotvorcev v rodu, toplo priporočam, da
rjavo steklo, iz kroma so izdelovali modro steklo. Okra- se povzpnete v okolico naše koče in se preizkusite kot ar-
ševali so ga tudi z zlatom.To lepo oblikovano in obarva- heolog tudi z mojo pomočjo.
no steklo so izvažali povsod po Evropi pa tudi v Ameriko. MAJA DOBNIK
Člani Rodu ukročene reke so se med taborjenjem
TABORNIŠKA REVIJA 23
