Revija Tabor 1998/11
Ni nam dolgčas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
metrov. Naloga na tretji kontrolni točki
UTRIP IZ SLOVENIJE ... je od ekip zahtevala, da si izmislijo naj-
manj pet minut dolgo igro, ki naj bi jo
... IN OD DRUGOD potem predstavili ob tabornem ognju.
Prvi, ki je videl vse igre, je bil vodnik na
Dan tabornikov Rodu puntarjev KT 3. Spretnost pri zadevanju različnih
tarč je bila naloga na naslednji KT. Us-
Bil je lep dan in s taborniki smo se hloda. Zaradi tega je postavljanje mreže pešno zadeta, vendar ne preveč oddalje-
odpravili v vas Čezsoča. Tja smo se pri- trajalo vse do kosila, ki nam je zelo tek- na tarča je prinesla ekipi eno točko, bolj
peljali z avtobusi in najprej zajtrkovali. nilo. oddaljene pa so bile vredne dvakrat toli-
Po zajtrku smo odšli k zastavi in zapeli Po kosilu so nam vodniki pripravili ko. To je bila tudi zadnja kontrolna toč-
taborniško himno. Po himni smo mo- orientacijski pohod, kamor se je odpra- ka pred ciljem.
rali pripraviti drva za ogenj, mlajši pa vilo šest ekip, sodelovali pa so tudi star- Ko so se vrnile vse ekipe, so razglasi-
so se medtem igrali. Ko je bil ogenj po ši. Ekipe so morale slediti piščalim, ki li zmagovalca, po razdelitvi nagrad pa
dolgem času postavljen, so morali trije so bile na tleh, na KT 1 pa je bilo na vrsti je bila na vrsti odbojka. V športnem
taborniki po podpore za odbojkarsko postavljanje šotora. Med prvo in drugo boju staršev proti vodnikom so bili bolj-
mrežo. Ker jih zelo dolgo časa ni bilo kontrolno točko je imel en član ekipe ši vodniki. Po odbojki smo zakurili
nazaj, smo jim šli nasproti in ko smo zavezane oči, na KT 2 pa je bilo treba ogenj in peli, zvečer pa smo se vsi sku-
jih našli, so za seboj vlekli dva pravcata zadeti smetnjak, ki je bil oddaljen osem paj vrnili nazaj v Tolmin. Džejk in Izzy
Novo sezono smo začeli na kolesih zej in občudovali orodja, ki so jih nekdaj uporabljali "büra-
ši", ko so krotili tok reke Mure. Nato smo se poslovili in skle-
Bil je lep dan. Zbrali smo se pred šolo. Bilo nas je manj, nili, da v tej prelepi pokrajini ob Muri kmalu ponovno orga-
kot sem predvidevala. Šolski radio je dva dni pred odhodom niziramo krompirjev piknik z željo, da se ga udeležijo vsi čla-
sporočil, da se zberemo vsi, ki v srcu čutimo, da smo taborni- ni čete Dobri žerjavi.
ki, le s seboj moramo imeti poln nahrbtnik dobre volje. To me Tako se je začelo delo v naši četi v tej sezoni. Žal moram
je tudi vodilo, da kljub temu, da se nas je zbralo le 13, opravi- povedati, da imamo letos težave s članstvom. Mnogo gozdov-
mo svojo nalogo. nikov in gozdovnic se je priključilo katoliškim skavtom z
Odkolesarili smo proti sosednji vasi Melinci, nato naprej v obrazložitvijo, da tam ni članarine in je vse zastonj. Kljub
Ižakovec. Ustavili smo se ob Muri na "OTOKU LJUBEZNI". Od- temu želimo, da svoj program izpeljemo čim bolje. V vodstvu
ložili smo kolesa in prijeten živ-žav se je razlegel med drevesi. čete smo poskrbeli za pomladitev in tako mesto načelnika če-
Vsi pogledi so bili usmerjeni k Muri in brodu, ki je plaval na te prevzema mlada učiteljica Zlatka, ki je v letošnjih počitni-
njej. Marsikateri od tabornikov ga je prvič videl, kaj šele se pe- cah začela opravljati inštruktorski tečaj. Spodaj podpisana pa
ljal z njim. Naš prihod in radovednost je opazil "brodar", ki se ostajam le kot mentorica tabornikov na šoli.
nam je približal, nas ogovoril in vprašal, če se želimo peljati. Cilka Horvat, Rod vidra, Lendava
Seveda smo bili vsi za to.
Neverjetno, kako hitro nas je popeljal brod na drugo stran
reke. Gladina vode je bila precej visoka, tok Mure pa močan in
tako še opazili nismo, da smo ob desnem bregu Mure. Hoteli
smo narediti nekaj posnetkov, zato smo kar sedli na sredino
broda in prosili brodarja, da je prevzel vlogo fotografa. V ozad-
ju se je videl mlin, ki so ga postavili vaščani v spomin na čase,
ko je na Muri plavalo več mlinov.
In že smo bili na bregu. Razgledali smo si okolico, posedli
36 ob leseni hiški in malicali. Ogledali smo si tudi "büraški" mu-
TABOR
Peljali smo se čez Muro
MIR
V imenu Grosupeljskih bub - družine MČ vam pošiljam smo zanj pripravljeni tudi nekaj storiti. Čeprav je vsakega iz-
fotografije s piknika, ki je bil zaznamovan tudi z našimi pri- med nas predstavljal le en lonček, smo dokazali, da brez tega
zadevanji za mir. 7. junija 1998 smo namreč vsi udeleženci lončka ne bi mogli napisati besede MIR. To pomeni, da vsak
sklepnega piknika podpisali svoje lončke in jih nataknili na zase ne more storiti veliko, vsi skupaj, v sožitju pa zmoremo
železno konstrukcijo ter s tem pokazali, da SMO za MIR in da vse. In če smo vsi za, potem nas nič ne more zaustaviti
Urška Gliha, načelnica družine MČ
Pometli smo Šmarno goro
V turobnih oktobrskih dneh je vsaj enkrat posijalo sonce.
In to je bilo ravno na dan, ko smo taborniki Rašiškega rodu
organizirali že sedmo čistilno akcijo Šmarne gore. V nasprot-
ju z običajno vremensko tradicijo, ko je skoraj zmeraj deževa-
lo, je tokratno sončno vreme privabilo natančno 333 taborni-
kov predvsem iz Ljubljane in okolice.
“Upali smo že, da po sedmih letih ne bo treba več organi-
zirati čistilne akcije, pa smo se ušteli. Kljub temu, da je gostil-
ničar Miha Ledinek ob poteh postavil veliko košev, je ob in na
poteh še vedno preveč smeti,” je povedala vodja akcije Ana
Plavčak. Še dobro, da gostišče Ledinek, Pekarna Tacen in ta-
borniki najdemo skupni jezik pri ohranjanju okolja.
Količina nabranih smeti prav nikomur ne more biti v po-
nos. Tine
TABORNIŠKA REVIJA 37
