Revija Tabor 1998/11
Ni nam dolgčas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
MARSOVI LUNI Primož
T
ako kot Zemljo na poti okoli Sonca ozadju. To so v bistvu pravi lokalni opazovanja medzvezdnega prostora na
spremlja Luna, tudi planet Mars ni magnetni viharji. Po velikosti je sončna podlagi radijskih valov, videti tudi za-
osamljen. Kar dve lunici spremljata pega lahko tudi večja od Zemlje. Ugo- metke materije, ki bodo morda v pri-
planet Mars. Imenovali so ju Phobos in tovljeno je bilo, da je število sončnih hodnosti predstavljali planete, ki kroži-
Deimos, kar pomeni Groza in Strah. Prav peg na njegovi površini v tesni povezavi jo okoli teh zvezd. Prav verjetno je, da je
zveneča imena, ki sta se prilegala grozljivi z njegovo aktivnostjo, ki pa se kar na- tudi naš sončni sistem nastal na podo-
podobi Marsa iz začetka tega stoletja, ko so prej spreminja. Sončne pege so postale ben način.
se ljudje bali napada Marsovcev. Slika, na celo merilo za sončno aktivnost, katere
kateri je Deimos, je nastala že leta 1977, ko cikel traja približno 11 let. Zadnji mak-
se je vesoljska sonda Viking 2 približala simum aktivnosti je Sonce doseglo leta
Marsu in potem nadaljevala pot proti Jupitru 1991. Sončna aktivnost v tem trenutku
in Saturnu. Gre za enega najbolj natančnih spet raste, kar pa vpliva seveda tudi na
posnetkov nekega nebesnega telesa v Zemljo, predvsem na zgornje plasti nje-
raziskovalni zgodovini. Z le 20 kilometrov ne atmosfere. Aurora ali polarni sij je
oddaljenosti od lunice vidimo podrobnosti, tesno povezan s sončno aktivnostjo,
velike približno 1 meter. prav tako pa vpliva tudi na razširjanje
radijskih valov. Včasih lahko velika
sončna aktivnost povzroči iztirjenje sa-
telitov, kot je bilo to na primer leta
1980.
KOMET WILLIAMS
Trenutno najsvetlejši komet na
nebu je komet Williams. Ime je dobil po
avstralskem astronomu, ki ga je odkril
letos poleti. Viden je z južne poloble, ko-
nec novembra pa bo viden tudi iz sever-
nih krajev. Na žalost ni tako svetel, kot
je bil lani Halle-Bopp, pa vendar - ko-
meti so še!
NASTAJANJE SONČNEGA SISTEMA
Nekje v medzvezdnem prostoru oz-
SONCE IN NJEGOVE PEGE vezdja Bika je meglica, sestavljena iz
Tudi naša zvezda - Sonce, pa čeprav kozmičnega prahu in plinov. Zaradi
nam je relativno blizu, je polna skriv- gravitacije se ta masa vedno bolj kon-
nosti. Ena izmed njih so njegove pege. denzira v dve večji gmoti, ki bosta sča-
Občasno se pojavijo na njegovi površini soma postali zvezdi. Poleg tega je na sli-
v obliki črnih pack na sicer svetlem
18
ki, ki je nastala s pomočjo nove tehnike
TABOR
LUNINE MENE:
ščip 04.11.1998 ob 06:20
ZNANE IZJAVE:
zadnji krajec 11.11.1998 ob 01:30
Vedno sem imela obču-
mlaj 19.11.1998 ob 05:28 tek, da v življenju puščam za
seboj dvoje sledi: svojo in sled
prvi krajec: 27.11.1998 ob 01:24 Boga, ki je ob meni. Toda v
trenutkih, ko sem bila najbolj
na tleh, je bilo opaziti eno
samo. Očitala sem mu, da me
je zapustil. Toda od nekje se
je začul tihi glas: "Nisem te
zapustil! Takrat sem te no-
ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV!!!
sil!"
POZOR!!! To smo čakali več kot 30
let! Meteorska ploha! V noči s 16. na 17. (Florinda Donner)
in 17. na 18. november bo padlo na ti-
soče meteorjev (utrinkov), ki bodo pri-
hajali iz ozvezdja Leva.
VIHAR GEORGES
Takole je letos, 25.
septembra, na vzhodni
ameriški obali pustošil
hurikan Georges. Na
satelitski sliki je videti
Mehiški zaliv. Hurika-
ni dobivajo moč nad
toplo vodo oceanov in
jo izgubijo na celini,
zato so precej pogosti
na tem območju, red-
keje pa pustošijo po
notranjosti celine.
TABORNIŠKA REVIJA 19
