Revija Tabor 2017/12
Vzemite si čas 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 / INTERVJU
Neobičajen knjižničar
Jošt Derlink Besedilo: Tea Derguti, fotografija: David Lotrič
Vstop v Knjižnico reči v Savskem naselju je nekakšno potovanje
skozi čas, pa ne samo zaradi vrednot, ki jih ponuja in so nam bile
nekoč bližje, ampak tudi zaradi opreme prostora: kraljevi stoli,
omare iz šestdesetih, retro zložljiv likalnik in tudi knjižničar Jošt
Derlink. Kot sodelavec prostoRoža koordinira projekt, katerega
namen je ponuditi Savčanom dostop do skupnostnega prosto-
ra in izposoje stvari, ki jih ne rabiš vsak dan. Je pisec portala, ki
razvija lokalni turizem, Spotted by locals, kjer lokalci za turiste
pišejo o najljubših kotičkih v svojih mestih. Sodeluje pri Izmenje-
valnici Rdečega križa, kjer lahko prineseno hrano zamenjate za
vintage obleke, ki jim ostajajo v skladišču. Nikoli ni bil tabornik,
se je pa udeležil akcij Rašiškega rodu. Ker sva želela udariti kon-
tro zapravljivosti v decembru, sva spregovorila o zaenkrat edini
knjižnici reči v Sloveniji.
Kako je delati v takšni knjižnici?
To zame ni “delo”, je projekt, v katerega verjamem. življenja. Najbolj plastičen primer je “bormašina”, za
Morda ne gre toliko za participativni urbanizem, kar katero so v tujini naredili študijo in ugotovili, da je
je bila tema moje diplomske in praksa, ampak gre še povprečno v uporabi 13 minut na leto. Nima smisla,
vedno za vključevanje v lokalno skupnost. Pomembno da jo en uporabnik uporablja tako malo, preostanek
je, da se znebimo starih potrošniških navad in načina leta se pa na njej nabira prah.
INTERVJU / aktualno 37
bil že toliko dotrajan ali je bila to krivda uporabnika.
"
Poglej po drugi strani BicikeLJ, vsi si ga izposojamo,
Najbolj plastičen primer je ga delimo z mnogimi ljudmi, če se kar koli zgodi, ti
“bormašina”, za katero so direktno trgajo s kreditne kartice, pa je vseeno 30.000
v tujini naredili študijo in uporabnikov.
ugotovili, da je povprečno Za vsakega se najde način, kako se lahko pridruži
v uporabi 13 minut na leto. knjižnici. Včlaniš se lahko s plačilom letne članarine,
donacijo predmeta iz liste želja ali prostovoljskimi
urami. Poanta celotnega projekta je, da se gradi na
Kje ste dobili idejo?
stopnji zaupanja.
Prva knjižnica reči Leila se je odprla leta 2010
v Berlinu, mi smo dodelali njihovo idejo in ostajamo Skupne značilnosti uporabnikov?
z njimi v kontaktu. Letos se je število knjižnic reči V drugem letu se je zgodil preskok od tistih, ki so
v Evropi dvignilo na 20. V Skandinaviji izposojajo knjižnico idejno podprli, pa je niso zares uporabljali, do
le opremo za prosti čas, v Kanadi orodje, potem so bolj pragmatične skupine, ki vidi prednosti v izposoji.
tu še manjše iniciative. Drugje knjižnice bazirajo na Npr. oče samohranilec se je včlanil v knjižnico, ker
prostovoljstvu, v Ljubljani pa je šlo v prvi vrsti za je rabil ideje, kaj bi počel s svojo hčerko, ki jo dobi
sodelovanje skupine prostoRož z iniciativo Slovenia enkrat na teden. Pri stvareh, kot so voziček in hojca
Coworking in dvema javnima partnerjema: občina (zdravstveno zavarovanje krije samo eno izmed teh)
nam je odstopila prostor, finančna sredstva za zagon lahko z izposojo ugotovijo, kaj od tega jim bolj ustreza.
projekta je zagotovila Regionalna razvojna agencija
Želite, da tovrstne knjižnice vzniknejo še drugod,
Ljubljanske urbane regije.
zato ponujate na spletni strani Priročnik vzpostavitve
Zagnali ste jo v okviru projekta celovite urbane prenove knjižnice reči.
Savskega naselja ... Na začetku je važno, da imaš prostor, potem je
Ena od delovnih skupin se je ukvarjala s ponudbo pa odvisno, kako se okoli tega organiziraš. V Zagorju
družabnih dogodkov v naselju in domom skupnosti. se recimo dogovarjajo s študentsko organizacijo.
Posamezniki niso imeli dostopa do dvorane v Domu Lahko je to mreža ljudi, ki si izposoja. V Zürichu se
krajevne skupnosti, ker v njem delujejo pretežno med sabo dogovorijo prebivalci enega bloka in si na
društva in je ves čas zasedena. Ta prostor je želel poštne nabiralnike nalepijo, kaj lahko posodijo, in
prostoRož preurediti tako, da bi se ga dalo brezplač- ko nekaj rabiš, greš do tistega soseda in si izposodiš.
no uporabljati, če bi kdor koli hotel kaj organizirati.
Zakaj komu tovrstne ideje niso blizu?
Hkrati se je skupaj z iniciativo Slovenia Coworking
Knjižnica reči je nadomestek za nekaj, kar je včasih
oblikovala ideja o knjižnici reči. Trenutno gostimo
čisto lepo delovalo. Šel si do soseda in ti je posodil.
7-10 dogodkov na teden, tečaje, delavnice, predava-
Morda je problem, da ne poznamo svojih sosedov.
nja, večere družabnih iger ... Tako smo postali tudi
Savsko naselje je bilo 60 let nazaj prepoznano kot
nekakšna knjižnica veščin.
zelo kakovostno tudi zaradi bogate socialne mreže,
Kdo so njeni uporabniki? potem se je pa to malo izgubilo.
V Savskem naselju jo poznajo, je pa res, da predsta- V kontekst je potrebno vzeti tudi razliko med
vljajo Savčani le 30 % uporabnikov. Tu so še ljubljanski zahodno Evropo in postsocialističnimi državami.
študenti, mlade družine, etični potrošniki, socialno V socializmu se je ogromno gradilo na skupnostnem
ogroženi ... Odličen primer so Erasmus študenti, ki duhu, v 90. letih pa se je zgodil preobrat v individua-
pridejo za pol leta v Slovenijo in se jim v tem času ne lizem. Imeti vse je bila kontradikcija staremu režimu.
izplača kupovati multipraktika. Zdi se mi, da zaradi tega tovrstne stvari pri nas včasih
potrebujejo več časa, da se primejo.
Nekje imate zapisano, da souporaba krepi zaupanje
v sočloveka. Za konec pa še posebna decembrska akcija ...
Zgovoren podatek se mi zdi, da v treh letih obstoja Članstvo lahko podarite in tako prijatelju poklo-
knjižnice niti ena reč ni bila ukradena. Parkrat se je nite celo knjižnico stvari, na katerih se ne bo nabiral
res zgodilo, da se je predmet pokvaril, vendar je pri prah. Ob nakupu treh članstev se članarina zniža
nekem predmetu iz druge roke težko določiti, ali je z 20 € na 10 €.
