Revija Tabor 2016/10
Pogum je vrlina junakov 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
8 / VEŠČINE
Polet po Sloveniji
Besedilo in slike: Petra Grmek
Vir opisov vrst: spletna stran DOPPS (ptice.si)
Si pomislil, da bi kdaj letel čez bližnje travnike, reke in obalo? Si že kdaj res z letala videl svet pod
sabo – nekako tako, kot ga vidijo ptice? Potem veš, da lahko od tam zgoraj z enim pogledom
veliko bolje zaobjamemo raznolikost Slovenije – njenih polj, gozdov in travnikov ter drugih
raznolikih življenjskih okolij, v katerih živijo prav tako raznolike živalske vrste. In ptice med njimi
seveda niso izjema.
Si pripravljen spoznati
Slovenijo tudi skozi oči
nekaterih ptic? Poletimo
naokrog in prisluhnimo,
o čem vse nam bodo
začivkale!
KORMORAN je najbolj poznan kot odličen
ribič, tako da ni težko uganiti, v katerem okolju ga
bomo našli. Seveda se najraje zadržuje v okolici večjih
vodnih površin – tako morja kot jezer. Zanimivo,
tudi če je potapljanje za ribami njegov vsakodnevni
opravek, voda premoči njegovo perje, zato ga lahko
velikokrat opaziš tudi med sončenjem na obali.
LISKA je še ena od prebivalk obvodnega
prostora. Jezera, mlake in ribniki ji namreč
nudijo cel jedilnik – od školjk, polžev in žuželk
do rastlinskih “prilog”: brstičev, trav ter alg in
drugega vodnega rastlinja. To ji poleg hrane
spomladi predstavlja tudi gradbeni material za
gradnjo gnezda. Za razliko od njenih sosed rac je
za lisko značilno črno perje, iz katerega se vidijo
rdečkaste oči ter bel kljun s ščitkom, zanimive
pa so tudi njene noge. Da se liska ne bi med
iskanjem hrane preveč pogreznila v močvirnata
tla, ima široke, a ploščate “prste”.
VEŠČINE / igra 9
GRIVAR bi lahko nepozornemu opazovalcu
izgledal kot “le še en mestni golob”, toda ne – grivar
se od svojega mestnega bratranca, domačega goloba,
razlikuje v kar nekaj točkah. Najlažje ju ločimo po za
grivarja značilni beli lisi na vratu, sicer pa je to največji
evropski golob, ki raje kot v mestih gnezdi v odprti
krajini, v gozdovih, na poljih ... No, pa parkih tudi.
Vsaka vrsta se prilagaja svojemu življenjskemu okolju - bodisi s svojim vedenjem
(obnašanjem) in prehranjevalnimi navadami bodisi s svojim izgledom. Vse zato, da
bi bila tam karseda uspešna. Te spremembe v naravi potekajo že tisočletja in kdaj so
njihovi razlogi in posledice med seboj tako prepleteni, da jih le stežka ločimo.
JEREBICA živi na odprtih in suhih površinah
na nižjih nadmorskih višinah. Že po njenem čokatem
izgledu lahko sklepamo, da ni ravno spretna letalka,
zato nevarnosti raje uteče kot pa odleti.
KREHELJC je sicer ena manjših,
a najštevilčnejših vrst rac v Evropi, pri nas
pa ga bomo srečali bolj poredko. Ravno
tako kot za nam najbolj poznane race
mlakarice je tudi zanj značilna različna
obarvanost perja pri samčkih in samicah.
Samičke so kot pri mlakaricah rjave barve
z manjšo zeleno liso na perutih, samčki
kreheljca pa so pretežno sivi z rjavo glavo,
ki jo krasi od oči sega do vratu segajoča
zelena proga, zadek pa mu zaljša svetla,
skoraj rumena lisa trikotne oblike.
Zraven na polici
V pričakovanju novega leta
