Revija Tabor 2015/2
O mandatu 2012-2015 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
28 / INTERVJU
Podjetniški duh in taborništvo
Pogovor z Nino Kapelj in Lenko Puh
Besedilo: Tea Derguti
Lenka Puh se je kot kandidatka za Slovenko leta izrek-
la za tabornico, in s tem ko je poudarila pomembnost
taborniške poti za svoj uspeh na podjetniški poti, postala
ambasadorka taborništva v podjetništvu in obratno. Nje-
no podjetje Jazon d.o.o. je zadružnik Razvojne zadruge
eTRI, katere poslanstvo je razvijati zelena delovna mesta
za čisto izključene iz trga dela in humanizacijo delovnih
mest ob upoštevanju ekonomije. Lenka je med usta-
novitelji Rodu Heroj Vitez iz Črnuč in deluje v upravi
Foto: Tea Derguti Taborniške fundacije.
Nina Kapelj je 23-letna študentka in načelnica
Rodu kraških viharnikov Postojna, bila pa je
tudi slovenska delegatka na letošnji Svetovni
skavtski konferenci. Kot koordinatorka pro-
jekta Obnovimo gozdove je postala osebnost
Primorske 2014 in pred tem še Ona Postoj
ne. Skoraj nič se nismo predajale pogovoru o
slovesnostih, ampak smo šle kar takoj na delo.
To sta res močni ženski.
Foto: Leo Caharija
Taborništvo in podjetništvo drugam, kjer nimajo istega odnosa do življenja? To
Lenka: Brez podjetnosti, ki je osnova, da organizacija bi morala postati kultura, takšen prehod. Ne pa da
uresničuje svoje poslanstvo, ne gre. In če tabornik s taborniki delajo striktno kot prostovoljci in jih na
tem nadaljuje v odraslem življenju, da preživi sebe in prehodu v ustvarjanje svoje eksistence in družine
svojo družino, je to tisto, kar bi moral biti eden od organizacija odbije.
ciljev naše organizacije? Nina: Ne zdi se mi, da bi taborniki delali samo
Nina: Še dolgo časa ne bo. Karkoli novega je v naši kot prostovoljci, ampak se preveč razdajamo v
organizaciji nemogoče delati, ker je v njej potrebno taborništvo, da nekako nimamo več želje tega početi
najprej marsikaj urediti. še profesionalno. Prostovoljce, ki garajo in garajo, se
Lenka: Organizacija bi morala razumeti, da če je sploh v Sloveniji premalo pohvali in ko ti notranja
šola za življenje in močno vpliva na izbiro poklica in motivacija ni več dovolj, enostavno greš. Torej bi ti
študija, lahko vzpostavi tudi nekakšno startup okolje, taborniki-podjetniki ustvarjali svoj posel. Storitev, ki
v katerem lahko nekdo začne svoje podjetje v povezavi se jo da realno prodati na trgu, ne samo tabornikom
z dejavnostmi, ki se dogajajo v rodu na prostovoljni nazaj. A ko rečeš podjetnik, je prva stvar, ki ti pride
ravni. Zakaj bi tabornik, ki želi biti podjetnik, hodil pred oči, nekdo, ki se grebe za denar.
INTERVJU / aktualno 29
Lenka: In to je čisto narobe. To je prekletstvo v naši Tabornik-podjetnik
družbi od leta 1945, ko se je oklical boj proti privatnemu
Nina: To je ta konflikt, ker mi tega ne vidimo tako.
premoženju in podjetništvu. Ker je naša organizacija
Mi bi morali otroke od osnovne šole naprej navajati
nastala na temelju dveh predvojnih organizacij, imamo
na podjetnost. Kakšen je podjetnik s taborniškimi
tukaj zgodovinsko priložnost, da to spremenimo. Brez
koreninami?
podjetnosti ni ustvarjanja dodane vrednosti in ni
Lenka: Pravi tabornik nikoli ne bo klasični
kakovostnega življenja, razvoja, blagostanja. Ustvarja
kapitalistični podjetnik, ampak bo vedno razmišljal,
se v spreminjanju določenih navad, zadovoljevanju
kako bo z dodano vrednostjo, ustvarjeno s poslom,
določenih potreb. Torej dodana vrednost ni enako
sprožil neko dodatno akcijo. Podjetnik je vedno re-
denar. Taborniške vrednote imajo pravi odnos do
zultat skupnosti in družine. Jaz sama nič ne naredim.
narave in do človeka. Če spremenimo še odnos
Imam ekipo, ki jo izredno spoštujem.
do denarja in sodelovanja, je naša priložnost igrati
vodilno vlogo v socialnem podjetništvu, ki privablja
veliko investitorjev. Tu se mi zdi moje poslanstvo
“
združeno s taborništvom in podjetništvom. Iščem
mlade tabornike-sopodjetnike, ki bi želeli iti v svoji
lokalni skupnosti v smer podjetništva. Med seboj si ne zaupamo,
Nina: Se mi zdi, da taborniki nismo podjetni, ker ker nismo transparentni. In
stvari, ki jih vi vidite, jih mi ne. Na taborniško dejav s tem izgubljamo priložnosti
nost ne gledam kot na podjetje. Zahtevati nekaj za in zamujamo ugoden čas
projekte, ki jih izvajam, mi je nekaj nepredstavljivega. v družbi.
Lenka: Ves nevladni sektor mora vedno najti
nekoga, ki bo njihove rezultate plačal, ker drugače
nima sredstev za obstoj. Torej rabijo tudi prostovoljne
organizacije podjetnost. Znati morajo jasno sporočiti,
zakaj so družbeno potrebne. Vsi vemo, da rod ne
Taborniška fundacija
preživi, če njegovi člani niso podjetni. In taborniki in alumni klub
smo naravno podjetni: znamo raziskati teren oz. trg, Nina: Taborniška fundacija se mi pa zdi zelo za-
znamo povezati akterje oz. partnerje, speljati akcije, prta skupina in nimamo občutka, da nas poslušate.
tabore, delati plane, sestaviti ekipo, voditi ekipo. In brez Lenka: Nismo zaprti. Obratno. Vendar se nismo
denarja ustvariti novo vrednost? V tem smo drugačni želeli vmešavati brez povabila in prevzemati odgovor
od drugih nevladnih in političnih organizacij, ki pa nosti, ki niso po pravilih, po katerih mora delovati
znajo svoje rezultate učinkoviteje predstaviti. Če bi to Taborniška fundacija. Njen cilj je ustvarjanje traj
razumeli tako, bi znali ven dobiti reference, delovne nostne vrednosti - premoženja za večjo finančno
izkušnje, veščine in to zapisati v svoj življenjepis. Če varnost s tem, da se vlaga v tisto, kar organizacija
menimo, da nismo podjetni, da nimamo veščin, ki potrebuje ali zna iz tega ustvariti dodano vrednost:
so pozitivne v gospodarstvu, potem tega ne znamo zemljišča, objekti.
zapisati in razumeti, kje pride prav. In tega člani uprave ne moremo spremeniti. Od
vsega začetka sedanje uprave je bilo kar nekaj dialoga
“
in premikov v smeri Taborniškega alumni kluba (TAK)
in širše podpore nas, starejših članov brez vtikanja v
Na taborniško dejavnost ne gledam
redno delo vas, mladih. Ponujali smo svoje znanje in
kot na podjetje. Zahtevati nekaj
izkušnje tudi izven teh nalog. Pa dobronamernega
za projekte, ki jih izvajam, mi je
sodelovanja ni. Med seboj si ne zaupamo, ker nismo
nekaj nepredstavljivega.
transparentni. In s tem izgubljamo priložnosti in
zamujamo ugoden čas v družbi.
