Revija Tabor 2013/4
Mi smo prihodnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26 / TEMA MESECA
Kaj pri tabornikih pravzaprav
sploh hočemo?
V taborniški organizaciji lahko participacijo razvijamo
na različnih ravneh:
• otroci z mladimi (člani voda - vodnik),
• mladi na različnih nivojih v taborniški hierarhiji
(npr. vodnik - načelnik) ali
Foto: Nace Kranjc
• mladi in odrasli (mladi na funkcijah - “stari” člani,
ki ne znajo ali nočejo “predati oblasti”). Lestev participacije
Na Poljskem smo se v okviru projekta “Soodločanje
Otroci, mladi in odrasli so v taborniške
je izziv” osredotočili predvsem na prvo možnost, ker je
aktivnosti lahko vključeni na različne
bila za večino udeležencev najbolj aktualna tema, kako
načine, z različnimi stopnjami participacije
člane svojega voda bolj aktivno vključiti v sprejemanje
mladih oziroma otrok. Roger Hart je razvil
odločitev. Kot osnovo pri razmišljanju, ali sploh podpi-
model osmih nivojev, t.i. lestev partici-
ramo participacijo in kaj to sploh je (ali mlade/otroke
pacije (model povzet iz publikacije Mladi
vključujemo le navidezno ali zares), smo se oprli na
in občina, sodelovanje generacij, 2010).
različne oblike oziroma stopnje participacije (glej lestev
Prvi trije nivoji predstavljajo načine
participacije).
dela, kjer otroci ali mladi pravzaprav sploh
Še pomembnejše od stopenj participacije pa je, da se
nimajo prave možnosti participacije. Zad-
moramo odločiti, kaj pravzaprav sploh hočemo. Če nam
njih pet nivojev lestve predstavlja različne
je pomembno, v katero smer vzgajamo mlade, se moramo
stopnje participacije.
vprašati, kakšen bi bil idealen tabornik oziroma mlada
Večina taborniških aktivnosti se izvaja
oseba neke starosti po neki prehojeni taborniški poti.
z neko od oblik participacije, še vedno pa
Udeleženci projekta so tako identificirali, da je za
se izvede premalo aktivnosti, za katere bi
mlade pomembno, da:
pobuda prišla od mladih, saj je tudi takšnih
• so odgovorni (prevzemajo odgovornost),
pobud premalo.
• sprejemajo odločitve,
• so informirani (razgledani),
• zagovarjajo enakost med ljudmi (tudi spoštovanje
do soljudi),
• postavljajo vprašanja (in se sprašujejo o stvareh) ter 3. Žetoni - mladi od odraslih dobijo določeno
• so sposobni agumentacije (zagovarjanja svojih količino “žetonov”, t.j. možnosti za navidezno
stališč). sodelovanje ob določenem času in na določen
Vse to pa lahko dosežemo samo, če članom omogočamo način, čeprav se jih v resnici sploh ne upošteva
čim višjo stopnjo participacije. (za tak primer bi šlo npr., če bi se na Skupščino
ZTS povabilo vodnike, ki predhodno ne bi prejeli
gradiv in ne bi imeli možnosti posvetovati se
z ostalimi iz rodu, potem pa bi imeli možnost
izraziti svoje mnenje, a se jih pri glasovanju niti
ne bi upoštevalo).
2. Dekoracija - mladi so vključeni kot “okras”, ne da bi razu-
meli, kaj in zakaj se sploh dogaja.
1. Manipulacija - mladi so samo “sredstva” za doseganje ciljev
odraslih, med tem ko se odrasli pretvarjajo, da aktivnosti
potekajo na željo oziroma v dobro mladih.
TEMA MESECA / aktualno 27
Kje na lestvi participacije
ste v vašem rodu? 8. Deljene odločitve v aktivnostih mladih - mladi
podajo iniciativo in nato sprejemajo odločitve skupaj
z odraslimi (npr. člani voda dobijo idejo za vikend
akcijo, ki jo nato izpeljejo skupaj z vodniki).
7. Mladi usmerjajo svoje aktivnosti - mladi so tisti, ki zas-
nujejo in vodijo aktivnost, odrasli pa jim pomagajo samo
takrat, ko se jih potrebuje (npr. aktivni člani se odločijo
organizirati proslavo ob obletnici rodu in nekdanji člani jim
pri tem pomagajo).
6. Deljene odločitve v aktivnostih odraslih - potem ko odrasli
podajo iniciativo, odločitve sprejemajo skupaj z mladimi (npr.
nekdanji člani dobijo idejo za proslavo ob obletnici rodu in
jo organizirajo skupaj z aktivnimi člani).
5. Posvetovanje in informiranje - aktivnost sicer
še vedno zasnujejo in vodijo odrasli, vendar
se posvetujejo z mladimi, ki razumejo, kako
bo njihovo mnenje upoštevano pri odločitvah
odraslih (npr. taborovodja pri pripravi programa Kompetence
pridobi mnenja vodnikov, ki so z vodi delali
med letom). aktivnega državljana
Vodov sistem dela in sodelovanje v vodu sta prvi korak
4. Določanje in informiranje - odrasli sicer na poti do razvoja kompetenc aktivnega državljana (kot
mladim točno določijo vlogo, a jih o tem mala šola participacije v družbi). Da bodo naši mladi na
tudi podrobno seznanijo, tako da tudi mladi poti odraščanja postajali takšni, morajo najprej poznati
razumejo svojo vlogo in celotno aktivnost delovanje “sistema”. To pomeni, da morajo na rodovi ravni
(npr. načelnik sam določi lokacijo in potek vedeti, kakšne so njihove pravice in dolžnosti, poznati
izleta, vodnike pa seznani s programom in pravila, ki veljajo za to “skupnost”, vedeti, kdo vodi rod ter
razlogi za svoje odločitve). kako se v vodu in rodu sprejemajo odločitve. Pomembno
je, da mladi vedo, kako postaneš vodnik ali načelnik.
Poleg tega je pomembno, da člani znajo predstaviti
svoje ideje/pobude in jih prenesti tudi na druge, oblikovati
svoje stališče, ga zavzeti in braniti. Pomembno je tudi, da
znajo kritično raziskati informacije, razlikovati dejstva
in mnenja, spremljati proces in vplivati na sprejemanje
odločitev. Razviti morajo občutek odgovornosti za lastne
odločitve, zaupati vase in biti pripravljeni stališče prila-
goditi glede na mnenja drugih.
Zavedati se morajo, zakaj so člani taborniške orga-
nizacije in kaj ta prispeva v družbi, kako je taborniško
gibanje nastalo in kam ga sami kot aktivni taborniki
lahko usmerjajo. Poznati morajo vrednote, za katere se
Foto: Nace Kranjc sami kot člani te organizacije zavzemajo.
