Revija Tabor 2013/4
Mi smo prihodnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 / TABORNIŠKA SKRINJA
Taborniški spomini
Bliža se 22. april - dan tabornikov, ko taborniki po vsej Sloveniji pripravljajo različne vodove,
družinske, rodove in večje akcije. Kot radi rečemo, taborniki tako na aktiven način “po taborniško”
praznujemo. A dan tabornikov je vendar obletnica, letos že 62. obletnica ustanovitve Zveze taborn-
ikov Slovenije. Obletnice pa same po sebi kličejo po tem, da se spomnimo preteklih taborniških
let. Poznavanje lastne zgodovine je pomembno za identiteto vsake organizacije. Torej, kako dobro
poznate zgodovino svojega rodu?
V nadaljevanju objavljamo del zgodovinskega pregleda Rodu Črnega mrava,
nekaj, kar bi v podobni obliki moral imeti vsak rod, ter poročilo s praznovanja
60-letnice Rodu Bičkova skala, kjer je bila cela proslava zasnovana kot spre-
hod po spominih rodu.
O Rodu Črnega mrava
takratno Višjo šolo za socialne delavce, s katero smo
izvedli del skupnega akcijsko raziskovalnega projekta:
“Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok”. V
tem času (1978-1983) so bile v Martuljku in Zabičah po
tri izmene taborečih. Rod je v začetku devetdesetih
organiziral tudi taborjenja za begunsko mladino iz
Bosne. Po letu 1997 se večinoma zadržujemo ob jezeru
Klivnik v bližini Ilirske Bistrice.
Izleti, tekmovanja in zimovanja, ki jih skozi celo
leto pripravljamo in izvajamo so namenjena prido-
bivanju znanja o življenju v naravi in usmerjanja
v zdrav način življenja ter kakovostno preživljanje
prostega časa naših članov.
Eno leto po ustanovitvi ZTS je bil 6. aprila 1952 v Pred leti pa je Mito spisal sestavek, ki ga radi upo
Ljubljani ustanovljen taborniški Rod Črnega mrava. rabimo vedno, kadar nas kdo vpraša, kdo smo in kaj
Rod je dobil ime po predvojnem učitelju in skavtu delamo: “Rod Črnega mrava deluje v Mostah že od
Miroslavu Zoru - Črnemu mravu, ki je bil med začetniki leta 1952. Še vedno učimo tehniko življenja v naravi
skavtstva in gozdovništva v Sloveniji v dvajsetih letih in med ljudmi in močno verjamemo v pomembnost
preteklega stoletja. Znan je tudi po tem, da je leta našega početja. Ponosni smo, da smo eden izmed
1931 spisal prvi priročnik, v katerem opisuje tehnike najstarejših rodov v Sloveniji.”
življenja v prirodi z naslovom “Weekend”. Njegov brat Marino Rovan
Ivo Zor pa je bil med ustanovitelji Rodu Črnega mrava.
Rod Črnega mrava že enainšestdeseto leto skrbi za
taborniške dejavnosti moščanskih otrok in mladine.
Vsa leta Rod pripravlja poletna taborjenja v različnih
krajih po Sloveniji in tujini. Že leta 1954 je bilo or-
ganizirano taborjenje v Grčiji. Leta 1964 pa so Črni
mravi taborili na Ohridu. Leto kasneje se je skupina
13 tabornikov in tabornic Črnega mrava odpravila
na mednarodno izmenjavo v Švico. Omenimo naj
še taborjenje na Otoku mladosti Obunjan, kjer so Foto: RČM
Mravi taborili leta 1976. Ob koncu sedemdesetih in
v začetku osemdesetih je bilo aktivno sodelovanje s
TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23
60 let Rodu Bičkove skale
zabavnimi točkami so se na odru predstavili tudi
mlajši člani rodu. Občinstvu so na duhovit način
prikazali, kako otroci različnih starosti doživljajo
naše vsakoletno taborjenje ob reki Kolpi. Nekaterim
je nočna straža prava muka, drugi pa jo izkoristijo za
romantični večer ob ognju.
Foto: Blaž Verbič
Slavnostna akademija Rodu Bičkove skale, s katero
smo obeležili 60 let delovanja rodu, je potekala 7.
marca v Osnovni šoli Franceta Bevka za Bežigradom.
Za obiskovalce smo pripravili razstavo fotografij, majic,
biltenov, našitkov in drugih predmetov, povezanih
z Bičkovci. Ti so nastali skozi našo zgodovino in Foto: Blaž Verbič
prikazujejo razvoj rodu.
Za nas je govor pripravil tudi Roman Mlakar,
bičkovski Baden Powell, ki nas je ob fotografijah pope
ljal skozi zgodovino rodu. Podelili smo tudi zahvale
in priznanja, saj smo se mnogim na ta način želeli
zahvaliti za njihovo požrtvovalno delo v preteklosti.
Prireditev je s svojim odličnim nastopom zaključil
Vlado Kreslin.
Zadovoljstvu ob uspešno izpeljani prireditvi se
seveda nismo mogli upreti. To je bilo mogoče opa-
ziti na mnogih nasmejanih obrazih ob sproščenem
Foto: Nejc Cestnik klepetu in druženju ob pogostitvi.
Luka Burilov in Mia Straus
Prireditve se je udeležilo več kot 400 gostov, med
njimi tudi načelnik in starešina Zveze tabornikov
Slovenije Teo Beočanin in Jernej Stritih, ljubljanski
župan Zoran Jankovič, dva izmed ustanoviteljev rodu
Roman Mlakar in Janez Škrk ter veliko nekdanjih
načelnikov in starešin. Na naše povabilo sta se odzvala
tudi Nika Manevski (Gremo mi po svoje) in Vlado
Kreslin, ki sta poskrbela za glasbeni del prireditve.
Za uvod je poskrbel pevski zbor OŠ Franceta Bevka,
v katerega so vključeni tudi nekateri naši člani, sledil
pa je še nagovor župana. Za dobro mero humorja in
zabave sta poskrbela povezovalca prireditve Miha Foto: Blaž Verbič
Brajnik in Bičkovec Sašo Weilgoni - Pici. S tremi
