Revija Tabor 2013/4
Mi smo prihodnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
12 / VEŠČINE
Še ne znaš brati not? Besedilo in slike: Mojca Galun
Glasbeniki za svoje zapise uporabljajo iz petih
Da ne potrebujemo prevelikega števila pomožnih
vzporednih črt sestavljeno notno črtovje, v
črt, obstajajo notni ključi. Označujejo začetek notnega
katerega zapisujejo note. Nota je znamenje,
črtovja in nam določijo višino zapisanih not. Običajno
ki se uporablja za zapis tona. Note lahko
uporabljamo dva:
zapišemo na vsako izmed petih črt, v štiri
• Violinski ali G ključ (začne se na 2. črti, ki
prostore med njimi pa dorišemo še kakšno
označuje g1),
pomožno črto. Prostor, kjer je nota narisana,
• Basovski ali F ključ (začne se na 4. črti, ki
nam določa ime tona. Ton je zveneč pojav, ki
označuje f).
nastane ob periodičnem nihanju prožne snovi
(strune, opne, lesene ali kovinske ploščice ali
zračnega stebra).
Nota c1 v obeh ključih
Razdalja med dvema tonoma na lestvici je lahko
celotonska ali poltonska (polton si lahko predstav
ljamo kot razdaljo med dvema sosednjima tipkama
na klavirju). Za pol tona višji ton označujemo z
višajem ♯, za pol tona nižji ton pa dobimo z nižajem
. Vsako noto je mogoče zvišati ali znižati. Kadar jo
zvišamo, ji dodamo končnico -is, kadar pa znižamo,
pa -es (izjemi es, as). To lahko storimo večkrat. Tako
Tako kot imamo v književnosti abecedo, imamo je cisis dvakrat zvišani c.
v glasbi notno abecedo: c(e), d(e), e, (e)f, g(e), a, h(a) Poleg osnovne lestvice c-dura (c, d, e, f, g, a, h, c),
in c(e) označujejo osnovno lestvico. Imena tonov so obstajajo tudi druge. Vsak izmed osnovnih tonov ter
napisana poudarjeno, pri izgovarjavi pa uporabimo njihove znižane in zvišane variante imajo tako svojo
še črke v oklepajih. Z njimi označujemo višino tonov. durovo lestvico. Za durovo lestvico je značilno, da ima
Seveda pa je celih tonov veliko več kot samo 7. Za med svojimi stopnjami en cel ton, razen med III. in
to imamo oktave.
VEŠČINE / dogodivščina 13
Podobno kot note imamo tudi pavze razdeljene po
velikostih.
IV. ter VI. in VIII (pri c-duru to pomeni, da je med E Notno črtovje razdelimo s taktnico - to je enojna
in F ter H in C pol ton - zato med njimi na klavirju črta, ki razmejuje dva takta. Dvojno taktnico uporab
ni črnih tipk). Obstajajo pa tudi druge lestvice: moli ljamo za ločevanje odstavkov v skladbi, na koncu
(naravni, harmonični in melodični), kromatična skladbe pa pišemo dve taktnici, pri čemer je druga
(dobimo jo, če zaporedno pritiskamo vse tipke na odebeljena.
klavirju: c, cis, d, dis,...), celotonske, ciganska, staro-
cerkvene, starogrške, in še mnoge druge.
Taktnica, dvojna taktnica in
označba za konec takta Oznaka taktnega načina
Takt je najmanjša glasbena enota. Taktni način
označujemo z ulomkom in nam pove, koliko dob
sestavlja takt. Tričetrtinski takt (3/4) sestavljajo tri
dobe, ki trajajo eno četrtinko, štiričetrtinskega (4/4)
pa štiri, ki trajajo eno četrtinko; obstajajo pa tudi drugi
takti. Taktni način si lahko predstavljaš kot nekega
starega dedka, ki venomer udarja s palico ob tla,
medtem ko si brunda svojo melodijo. Je enakomeren
in se ponavadi ne spreminja. Seveda obstajajo tudi
skladbe s sestavljenimi taktnimi načini.
S taktom je pravzaprav določen ritem glasbe. Kadar
je pomemben samo ritem, ga zapišemo na eno samo
črto, ki se začne z oznako takta (ulomek).
Dolžine not označujemo z oblikami, ki se imenujejo:
celinka, polovinka, četrtinka, osminka, šestnajstinka.
Vsaka naslednja je za pol trajanja manjša.
Pri 2/x taktu vemo, da je poudarjena vsaka druga
doba, pri 3/x je poudarjena samo prva doba, pri 4/x pa
je poudarjena prva doba in rahlo poudarjena še druga
(x označuje polovinke (2), četrtinke (4), osminke (8) itd.).
Spoznaj osnove glasbene
teorije in poprimi za
Ločimo jih glede na glavo note (lahko je pobarvana glasbeni inštrument ter
ali nepobarvana) in na prisotnost vrata ter zastavic. osvoji GG veščino˝Ljubitelj glasbe!

