Revija Tabor 2010/3
Taborniški časovni stroj 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Strokovno
WORLD CAFÉ - Kavarna novih idej
Nevladne organizacije so kot učeče se orga-
nizacije stalno v iskanju novih in inovativnih metod
učinkovitega dialoga. Eden od organizacijskih prob-
lemov je veliko število ljudi, ki so vsakodnevno
vključeni v razpravo. Ljudje razmišljajo zelo različno,
kar je v demokratični družbi zaželeno in nujno, hkrati
pa predstavlja problem pri iskanju najboljše skupne
rešitve v kratkem času. Za eno boljših metod se je
izkazala »Svetovna kavarna«. Besedna zveza izhaja
iz ureditve prostora, kjer poteka srečanje, in načina
vodenja pogovora. Skozi ta proces raste znanje,
kolektivna modrost, občutek celote, očitne postajajo
nove možnosti.
Velika prednost metode je, da se lahko pogovarjaš
o veliko različnih temah in vprašanjih. Velikost sku-
pine je lahko različna, od 12 do 1200 ljudi, udeleženci
pa se lahko povezujejo tako v majhne kot večje
skupine, kar omogoča, da zaživi mreža pogovorov.
Metodologija je preprosta in zato lahko razumljiva.
Kava nas asociira na neobvezno druženje, zato so
udeleženci bolj sproščeni pri izražanju svojih misli
in idej.
Prostor je opremljen kot kavarna, z mizami za
štiri, na katerih so prtički, cvetje, lahko tudi sveče in
pijača, igra pa tiha glasba. Četvorke za mizami imajo usmerjati razpravo s pravimi vprašanji. Prav postavl-
glede na to, kakšen je problem, ki ga hoče rešiti janje močnih vprašanj je osnovna umetnost in veščina
celotna kavarna ljudi, serijo razgovorov po 20 do 45 te metode. Vprašanji kot »Kaj je za vas pomembno v
minut. Pogovarjajo se o vprašanjih, ki se zdijo ljudem takšni situaciji in zakaj?« ali »Česa pomembnega pri
za mizo pomembna. Po koncu vsake serije se trije reševanju našega problema ne vidimo in o čem še
udeleženci pomaknejo naprej, eden pa ostane na nismo spregovorili?« lahko odpreta nove možnosti
istem mestu. Ta izkaže prišlekom dobrodošlico in jih in rešitve.
seznani s pogovorom prejšnje četvorke. Zaradi svojih značilnosti je metoda Svetovna ka-
Nova četvorka sledi rdeči niti in na ta način pogla- varna koristna, ko želimo vzpodbuditi ustvarjalno
blja pogovor. V vsaki naslednji seriji lahko udeleženci razmišljanje in raziskati nove priložnosti. Primerna
omizja pogovor nadaljujejo v smeri prejšnje četvorke, je, če želimo pritegniti ljudi v pogovor. Uporabna je
lahko pa sledijo svojim zanimanjem. Na koncu vseh v organizacijah, ki bi rade poglobile odnose med svo-
serij se vsak vrne na svoj začetni prostor. Takrat je jimi člani, ustvarile povezavo med njimi ter okrepile
čas, da udeleženci delijo svoja mnenja in rešitve, do občutek pripadnosti in vključenosti pri doseganju
katerih so prišli v okviru četvork, in ki bodo pripo- rezultatov organizacije.
mogli k skupni rešitvi. Na tej točki se delavnica lahko Vir: http://www.co-intelligence.org
konča, lahko pa se začne nov krog pogovorov.
Dobre ideje vsekakor ne pridejo same. Treba je
Andriana Janićijević
22 Ljudje v mreži nam lahko pomagajo s koristnimi informacijami, nasveti, idejami
Spremembe - vzrok in posledica učenja v NVO
So nevladne organizacije lahko učeče se organizacije? Si to sploh
želijo biti ali postati?
Koncept učeče se organizacije je med nevlad-
nimi organizacijami (NVO) v Sloveniji le malo znan.
Tudi v organizacijah, ki ga poznajo, pa povečini ni
razvitih orodij, s pomočjo katerih bi prepoznavali in
merili, koliko so se ‘njihove organizacije’ resnično
naučile. Če bi predstavnike povprečne slovenske
NVO povprašali, ali je njihova organizacija učeča se
in kako to merijo, bi večina najbrž odgovorila: »Kdo
se ima pa čas ukvarjati še s tem?« Razumljivo, saj se
venomer ubadajo s preobilico dela, ki je ponavadi le
delno posledica njihove slabe organiziranosti, zelo
pogosto pa kadrovske in finančne podhranjenosti
sektorja v državi.
Zaradi nestabilnih razmer v okolju so se NVO
v Sloveniji prisiljene neprestano prilagajati. Edina odločanja na tej podlagi. Fleksibilnost, zaradi njihove
stalnica njihovega okolja so spremembe. Naj gre majhnosti, je gotovo prednost nevladnih organizacij.
za odhod prostovoljca, ukinitev financiranja, novo Kako po spremembah biti prvi? Kako v Prekmurju
priložnost za sodelovanje s tujim partnerjem ali pomagati množici brezposelnim pridobiti pomembna
znano osebnostjo, ki je kar naenkrat izrazila prip- nova znanja? Kako ob nenadnem hudem padcu delnic
ravljenost za sodelovanje, kar se splača izkoristiti. na borzah vlagatelje usposobiti za modro ravnanje?
Toda, mar niso prav spremembe bistveno povezane z Kako usposobiti starše za soočanje z novimi vzgojni-
učenjem? Po eni strani so vzrok za učenje (ko se ne- mi izzivi? Kako ob politični aferi usposabljati ljudi za
kaj spremeni, smo se prisiljeni ‘naučiti’ živeti s tem), odgovorno državljanstvo? Vse to so lahko priložnosti
po drugi strani pa so posledica učenja (vsako učenje za izobraževalne NVO. A le za tiste, ki so že toliko
me nekoliko spremeni). To velja tako za posameznike učeče se, da jih znajo izkoristiti!
kot za organizacije. Pogoji za organizacijsko učenje v
slovenskih NVO so pravzaprav idealni!
Res je. Spremembe so fantastičen humus za Na vprašanji, koliko so naše NVO
učenje. Brez njih se učenje ne dogaja. A zgolj hu- učeče se, in ali si to želijo biti, torej jas-
mus še ni dovolj. Če v časih intenzivnih sprememb nega odgovora (še) ne moremo podati.
in hitenja izgubimo tla pod nogami, učenje najbrž Morda bo to nekoliko bolj mogoče v
ne bo kakovostno. Nasprotno pa tisti, ki v času spre-
naslednjih mesecih, ko bo v okviru
memb tehta, reflektira, vrednoti, razmišlja in se
modro odloča, te lahko zelo dobro izkoristi. In prav projekta eduAkcija izvedena raziskava
to je tisto, kar morda manjka velikemu delu NVO v o tem.
Sloveniji. Znanje, kako spremembe izkoriščati sebi
v prid. Mehanizmi sistematičnega zbiranja znanja in
Matej Cepin,
Socialna akademija
in kontakti. Sklepajmo torej nova prijateljstva in poskusimo kaj novega. 23

