Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
34 marec
Učeči se taborniški rod
Miha Bejek
Se je moj rod kaj naučil?
Saj poznate 10. taborniški zakon, kajne? “Tabornik je vedoželjen.” Pa se
tega držimo? Vsekakor se trudimo, vse leto opravljamo veščine, se na ak-
cijah skoraj vsakič znajdemo v kakšni novi situaciji in iz vsake potegnemo
neprecenljiva znanja. A tokrat se kot posamezniki postavimo nekoliko ob
stran, pomislimo vsak na svoj taborniški rod in se vprašajmo: “Kako se z
učenjem razvija moj rod?”
Brez dvoma se vsak aktiven tabornik v taborniški orga- članov. Pretok ter izmenjava informacij in znanj ter zaveza-
nizaciji nauči več, kot bi sploh znal našteti. Otroci in mladost- nost k spremembam oz. razvoju morajo biti ključne vrednote.
niki se razvijejo v polne osebnosti, nakar na neki točki Taborniki smo na dobri poti k učeči se organizaciji, naredimo
običajno zapustijo taborniško organizacijo - toda vse, kar so tu končno še korak naprej!
pridobili, ostane del njih in svoja življenja ter kariere gradijo
naprej na temeljih, ki so jim jih pustila taborniška leta.
Kaj se pa zgodi z znanjem taborniškega rodu, ko vsi
ali večina teh posameznikov, obogatenih s taborniškimi
izkušnjami, odide drugim ciljem naproti? Seveda tukaj ne
govorimo toliko o konkretnih “taborniških” znanjih, kot je
poznavanje orientacije, bivanja v naravi, pionirstva itd. Gov-
orimo o znanju, ki se nabira skozi izkušnje, izvajanje aktivnos-
ti. Govorimo o znanju vodenja rodu, vodenju posameznikov v
rodu, kjer niti dva nista nikoli enaka. Še posebej pa govorimo
o izkušnjah in znanju prilagajanja okolju, o inovacijah ter prila-
goditvah, ki bodo edine ohranile interes novih generacij za
taborništvo.
Taborniški rodovi, tako kot ostale prostovoljne ter nev-
ladne organizacije, se soočamo z dokaj hitrim pretokom
članov in kadrov. Neprestano se borimo, da ohranjamo
taborniško dejavnost pri življenju, a vprašanje je, zakaj se
tukaj - pogosto izčrpani - s tem tudi zadovoljimo. Z dosledno
vpeljavo filozofije in metod učeče se organizacije, lahko na-
redimo korak naprej. Poskrbimo za to, da ne bo vsaka nova
generacija vodnikov le ustrezno usposobljena, ampak da bo
vsaka nova generacija sposobna narediti in tudi bo naredila
še en korak naprej. Ne gre za spreminjanje rodov v nekaj, kar
“ni več taborništvo”, ampak za ohranitev in polno izrabo vseh
potencialov, ki se v rodu naberejo v več letih in desetletjih.
Da bodo člani taborniških rodov res aktivni člani in ne Foto: Žan Kuralt
zgolj uporabniki, je treba vzpostaviti ustrezno okolje in us-
trezno miselnost. Učeči se taborniški rod mora odkrito ver-
Več o učeči se organizaciji na www.eduAk-
jeti v napredek skozi učenje, to mora biti skupna vizija vseh cija.si in na posebnem dogodku 9. aprila.
AKTUALNO 35
In Memoriam
Miha Ferlan - Joža
Ljubljana, 24. 6. 1979 - Planica, 14. 2. 2010
»Samo en rod!« je zelo glasno dejal vsakič, ko je začutil ponos, da je Bičkovec.
Žalostna vest o mnogo prezgodnji smrti nas je močno pretresla. Izgubili smo prijatelja in tovariša, zavednega in
nezamenljivega člana.
Vse bi dali, da bi nas še enkrat veselo stresel v pozdrav, da bi skupaj zapeli kakšno partizansko, premagali dolgo pot
v Dražgoše, skakali v mrzlo Kolpo, praznovali tvoj rojstni dan, spili kakšno pivo in pozdravili sonce.
Pogrešamo tvoje izjave, preprosto miselnost, domišljijo, radovednost, nalezljiv nasmeh, ljubezen in dobrosrčnost.
Joža, hvala za vse lepe trenutke. Radi te imamo.
tvoji Bičkovci
Ljubljana, 20. 2. 2010
In memoriam
tov. Alojz Vindiš - Dunda
V 84. letu starosti nas je zapustil Alojz Vindiš - Dunda, nekoč starešina rodu XI. SNOUB iz Maribora, predsednik
odbora istoimenske partizanske brigade, pomočnik komisarja, velik borec; a ob vseh velikih imenih, ki ga opisujejo, je
bil predvsem naš vzornik in prijatelj.
Dunda, ki je med partizane stopil pri rosnih 17-ih letih, je v letu dni, zaradi svojih vrlin, kot so domoljubje, enakost,
svoboda, solidarnost in strpnost, postal pomočnik komisarja Zidanškove brigade. Skupaj s soborci se je nekoč po
slemenih oblačnih in grapah temačnih boril za svetlejšo prihodnost slovenskega naroda in druge najvišje človeške vred-
note. Vse te vrline je nato prenašal tudi na taborniško mladež. Prav zaradi teh skupnih idealov smo taborniki XI. SNOUB,
ki je prevzela ime Zidanškove brigade s spoštovanjem in častjo, začutili, da lahko skupaj dobro sodelujemo in tako je bil
Dunda tudi eden izmed ustanoviteljev ter starešin rodu.
Sam pa je nekoč opisal sodelovanje med borci in taborniki takole: »...gre za način življenja, ki vključuje odnos do
sočloveka, spoštovanje in enakopravnost. Tak je bil tudi naš odnos do tovarišic sobork, do šibkejših, ogroženih ali
ranjenih...«
Hvala ti, Dunda, za prihodnost, ki si nam jo podaril.
taborniki XI. SNOUB Miloša Zidanška
Maribor
