Revija Tabor 2010/3
Taborniški časovni stroj 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Intervju
Učenje v nevladnem okolju - mit ali nerazviti
potencial učečih se organizacij
Učeča se nevladna organizacija ima v svojih vrstah Želja po učenju mora prevevati vsako aktivnost ozi-
samozavestne ljudi, ki svoje delo opravljajo v sku- roma opravljeno delo.
pinah, obenem pa samostojno in odgovorno. Prip- Mrežno okolje: člani organizacije morajo vz-
ravljeni so se nenehno izobraževati, se osebnostno postaviti odprto okolje, v katerem hierarhijo zamenja
razvijati in izboljševati svoje kompetence. Znanje mrežno-partnersko sodelovanje in dialog. V orga-
delijo z drugimi in skupaj ustvarjajo novo, učeči se nizaciji se mora čutiti inovativnost, prilagodljivost in
organizaciji lastno organizacijsko znanje, ki je osnova povezanost z dogajanjem v družbi.
za napredek in uspeh. Vodenje: participativno vodenje in drugi mehaniz-
Se zdi kot znanstvena fantastika? Morda res, saj mi upravljanja morajo podpirati pestro učno okolje.
gre za opis idealnega stanja v učeči se organizaciji, Učenje posameznika je tudi učenje organizacije. Tudi
ki pa je z razvojem zavedanja in načrtnim pristopom napake morajo obravnavati kot učne priložnosti.
v celoti dosegljivo. So-odgovornost: v organizaciji odgovornost za
Peter Senge, guru koncepta učeče se organizaci- napredek in doseganje ciljev ni samo stvar vodstva.
je, le-te opredeljuje kot organizacije, »v katerih ljud- Gre za delitev skupne vizije po načelu »vsi smo v
je neprestano izboljšujejo sposobnosti za doseganje skupnem čolnu«. Vodje igrajo toliko bolj pomembno
rezultatov, ki si jih resnično želijo, razvijajo nove in vlogo pri motiviranju in usklajevanju aktivnosti.
bolj elastične vzorce mišljenja, so svobodni v skupnih Učenje o učenju: v organizaciji poteka sodeloval-
pričakovanjih in se neprestano učijo, kako se učiti no (timsko) učenje. Pri učenju gre tudi za odkrivanje
skupaj«. tihega znanja, pridobljenega skozi izkustveno učenje.
Učeča se organizacija je trenutno najsodobnejši Znanje se mora bogatiti in pretakati po vseh kanalih
organizacijski model v teoriji menedžmenta. Temelji in v vseh smereh.
na organizacijskemu učenju in menedžmentu znanja.
Model v središče postavlja slehernega posamezni-
ka (sploščena hierarhija) in teži k preoblikovanju
skritega (tacitnega) znanja v intelektualni kapital
organizacije.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da se pri delu v
društvih že spogledujemo s tem modelom, da ga celo
izvajamo. Težava je v tem, da je učinkovitost učeče se
organizacije odvisna od celovitosti vseh njenih grad-
nikov. Če imamo npr. razvito timsko učenje, hkrati
pa zelo hierarhične odnose, potem o učeči se orga-
nizaciji ne moremo govoriti.
Za lažje razumevanje t.i. molekularnega pristopa
v nadaljevanju predstavljam nekaj »ključnih grad-
nikov« učečega se okolja.
Zavedanje pomena učenja: člani organizacije se
morajo zavedati, da je učenje neizogibno za razvoj
učečega se posameznika, organizacije in družbe. Foto: Žan Kuralt
26 Če razvijamo odnose samo z ljudmi podobne starosti, izobrazbe, narodnosti,
Docent dr. Miha Škerlavaj, predavatelj pred-
meta menedžment znanja in organizacijsko
učenje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
V čem se po tvojem mnenju razlikuje učeče se podjetje od učeče se nevladne
organizacije? Kakšni so izzivi pri razvoju kulture učečih se organizacij
(društev, podjetij in družbe v celoti)?
Med uvajanjem konceptov učeče se organizacije v podjetja in nev-
ladne organizacije je kar nekaj podobnosti in obenem tudi razlik. Skup-
no je recimo to, da je stalna težnja k učenju posameznikov, timov in or-
ganizacij dejansko edini trajen vir napredka naše družbe. Od razlik bi iz-
postavil vprašanje motivacije za učenje. Raziskave kažejo, da je aktivnih
"učencev" približno 10 odstotkov, pasivnih 80, takih, ki ga zavračajo pa
še preostalih 10 odstotkov. Menedžerji podjetij lahko spodbujajo razvoj
učečih se podjetij z orodji, kot so sistemi finančnega in nefinančnega
nagrajevanja, vodenje z zgledom ipd. Za nevladne učeče se organizacije
motivacija za učenje ni takšen problem, ker imamo tukaj opravka z
pretežno aktivnimi in notranje motiviranimi kadri. Zato pa je po moji
oceni eden izmed ključnih izzivov, kako vzpostaviti omrežja teh notranje
motiviranih, a obenem tudi relativno slabo povezanih posameznikov in
organizacij. Pozdravljam projekt eduAkcija, ki skuša odgovoriti na točno
takšen izziv!
Učeča se nevladna organizacija je torej model (nadgradnja), ki z
malo truda, sistematičnega dela in podpore lahko zaživi tudi v sloven-
skem prostoru. S tem namenom eduAkcija, mreža NVO za vseživljenjsko
učenje, predvideva podporne aktivnosti, ki bodo organizacijam pomag-
ale na poti do uspešne učeče se NVO. Primeri dobrih praks, delavnice s
poudarkom na učenju in razvoju kompetenc, raziskava, oblikovanje baze
znanj NVO, vzpostavitev knjižnice in druge dejavnosti bodo prispevale,
da bodo nevladne organizacije dosegale boljšo kvaliteto dela in prisp-
evale k razvoju učeče se družbe. Na posvetu na temo Učeča se nevladna
organizacija, ki bo 9. aprila, bomo analizirali tudi zunanje dejavnike, ki
zavirajo ta razvoj. Pridružite se nam in skupaj bomo našli pravo pot!
Tadej Pugelj
Kolofon Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru
Vodja projekta: Tadej Pugelj (tadej.pugelj@eduakcija. Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
si); Urednica mesečnega biltena eduAkcija: Ana Britovšek 2007-2013, razvojne prioritete 'Institucionalna in adminis-
(ana.britovsek@eduakcija.si); Strokovna sodelavka: Ada trativna usposobljenost'; prednostne usmeritve 'Spodbu-
Stele (ada.stele@eduakcija.si) janje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega
Izdaja: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, Lju- dialoga'.
bljana. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Naklada: 6.400 izvodov.
bomo težko pridobili nove ideje, različne poglede in drugačna razmišljanja. 27
