Revija Tabor 2010/2
Dan ustanovitelja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
40 februar
Mnenje
Zahvala vodniku
Prilika za vodnike, člane ter bivše in bodoče vodnike
»... se ti pa najlepše zahvaljujem za tvojo pomoč in upam, da ti ni preveč v nadlego.lp, p
p.s. prosim, ne pokvari si vikenda s pisanjem mojih neumnosti«
Takšen je bil zaključek elektronskega sporočila mojega vodnika (bivšega, če je vodnik
sploh lahko kdaj bivši). Spodbudil me je k pisanju spodnjih vrstic. Gre za pomoč, ki sem mu
jo obljubil in sem se je (pre)pozno spravil izvajati.
Glede tega, da bi si pokvaril vikend s pisanjem “njegovih neumnosti” (poročil za faks,
op. a.), lahko rečem, da je moj čas že tako nekonsistentno razporejen, da sploh ni tako redka
stvar, da se “zaplaniram”.
In drugič, dan prej sem se vrnil s sestanka za Jamboree med vodniki in vodstvom, kjer pa
ne bi bil, če ne bi bil on pred 15-imi leti tako fajn vodnik in nas “ganjal”, se zabaval z nami
in nam predal naprej to, kar je najpomembnejše pri tabornikih - tovarištvo, imeti se dobro, a
ne na škodo drugih, ljubezen do drugih, narave in sebe.
Jaz mu lahko rečem samo: “Hvala ti.” (In pa “turistička svaka čast”, kot se reče v našem
rodu.)
Sedaj se trudim že nekaj let pridobljeno oziroma podarjeno prenašati naprej prek dela z
mulci, dela v timih, kot vodja kake akcije. Moj vodnik mi je dal toliko, da tega najbrž niti
sam ne ve. In če bi ga slučajno kdaj skrbelo - ali pa bi se morda počutil potrtega - saj sem
namreč od vseh iz našega voda ostal samo jaz, bi ga najrajši potolažil z mislijo, v katero
sam trdno verjamem. Če se ne bi v tretjem razredu osnovne šole tistega popoldneva srečali
in igrali skrivalnic, če mu jaz ne bi po nesreči vrgel žoge za bejzbol čez cel tabor direktno v
glavo, če ne bi skupaj hodili “ne počez, ampak ob strani, fantje” čez visoko travo, če ne bi
skupaj organizirali tekmovanj, če ne bi on vedno znova dokazoval, kako predan in delaven
je, in da mu ni vseeno, če si ne bi za PP tabor skupaj z drugimi izmislil in izvedel norega
programa in če ne bi navsezadnje s takim zanosom govoril o “svojem” Jamboreeju v Čilu -
dvomim, da bi bil, kjer sem danes.
Danes sem vodnik s “podtaknjenim” drugim vodom, s fenomenalnimi mulci iz prvega
voda (na katere sem iskreno ponosen), z že dvema doživetima jamboreejema in v pripravah
na tretjega. Kar pa me spet pripelje na začetek, saj je ena od priprav na jamboree potekala
nedolgo tega. In sem ravno zato imel čudovit začetek vikenda.
Čudovit začetek vikenda, čudovit začetek življenja, za katerega je posredno odgovoren
on. Moj vodnik. Zatorej sem jaz tisti, ki se mu lahko zahvaljuje. In se tudi mu: Hvala ti, Peter.
Aljo RMT
poklikaj se!
rutkanet.
spletni taborniški servis
AKTUALNO 41
Mjedved Kolumni Boris Mrak
Prostovoljstvo in
Čigavo je to? naša organizacija
Ker je bila situacija že razmeroma kritična, smo Dogajanja v naši organizaciji, še posebno v času od naše zadnje kon-
se snoubovci na neko ledeno zimsko soboto dobili in ference pa do danes, vse bolj kažejo na stanje duha v organizaciji. Kljub
poskušali vsaj nekoliko spraviti v red MTC - mariborski »prizadevanju« odgovornih, jim do danes še ni uspelo najti načelnika za
taborniški center. V kolikor vam zgradba ni poznana, naj vzgojo, izobraževanje in delo z odraslimi. Čez dober mesec, natančneje
povem, da gre za enonadstropno hišo na obrobju mari- 20. marca 2010, bo naslednja skupščina ZTS in takrat naj bi, vsaj tako
borskega mestnega parka, v kateri se odvijajo vse mogoče kaže po nekaterih zunanjih znakih (15. januarja letos je bil objavljen
aktivnosti in dobivajo najrazličnejši ljudje (poleg taborn- razpis za načelnika), dobili ali bolje rečeno izvolili (potrdili) načelnika
ikov tudi nadarjeni glasbeniki in glasbenice, pa še kdo). In za to izjemno pomembno področje, še posebno za taborniško orga-
ker nam je po dolgem času le kapnilo v glavo, da bo treba nizacijo, ki ji kronično primanjkuje kakovostnih kadrov. Glede na Statut
prostore MTC-ja, v katerih se tedensko izvajajo vodniški in pravilnike, ki jih imamo v naši organizaciji, je objava razpisa seveda
sestanki in akcije, tudi pospraviti in počistiti, kot je treba, korektna, vsekakor pa to ni način zbiranja načelnika za to področje. Do-
da se bodo otroci dobro počutili, ko bodo pri taborni- ber mesec pred skupščino bi kandidat ali kandidati morali biti že znani.
kih, in da starši ne bodo imeli vtisa, da pošiljajo svoje Tako pa se pustimo presenetiti. Upam samo, da to zopet ne bo strel v
otroke v “svinjarijo”, smo to tudi storili. Zagrabili smo za prazno, kajti zamujanje pri razvoju in vzgoji kadrov seveda ne more biti
pripomočke (metle, krpe, čistila, vreče za smeti) in “en prepuščeno takšnim ali drugačnim improvizacijam.
dva tri” uredili prostore, da so več kot primerni za našo Vendar kadri bi se že nekako našli, a kaj, ko je vsak dan težje najti
aktivnost. A narediti generalko vsaki dve leti ni dovolj. sposobne posameznike iz naših vrst, ki bi kot prostovoljci prevzeli tako
Pravo vprašanje, ki se mi je porodilo ob vsem sku- zahtevno in odgovorno področje. In ne samo to, v kakovostno opravl-
paj, je v bistvu odnos tabornikov do lastnine. Do rodove janje tega dela bi bilo treba vložiti ogromno časa in energije, ki pa jo,
lastnine, ki čeprav ni naša osebna last, ostaja v moralni vsaj tako kažejo zadnji znaki in izjave odgovornih, velika večina članov ni
posesti vseh članov rodu. In to radi pozabljamo. Rod pripravljena brezplačno vlagati v to našo organizacijo. In tukaj smo pri
kot tak je namreč samo pojem, ni materialna reč, ni en bistvu težav. Problem, s katerim se organizacija srečuje že kar nekaj
sam človek. Rod smo vsi njegovi člani in naša dejanja. časa, je nepripravljenost članov organizacije za prevzemanje odgov-
Denar, s katerim rod operira, zagotovimo vsaj delno mi ornosti in vlaganja dela, znanja in časa kot služenja organizaciji. To, da
(s pomočjo članarin), vse, kar ima rod v lasti, smo tako rodovi redno organizirajo akcije, na katerih se zabavamo in učimo, še
ali drugače vsi skupaj pomagali ustvariti, zagotoviti, ku- nekako gre. To, da bi resno in dolgoročno usmerjeno delali na ravni
piti, ohraniti. Ampak ker je pojem rod tako izmuzljiva in celotne Zveze tabornikov Slovenije, pa nam ne gre, oziroma se s tem
stvarno težko opisljiva reč, pozabljamo, da smo zanj in težkim delom skorajda nihče ne želi ukvarjati.
njegovo imetje odgovorni vsi. Prepričana sem namreč, Organizacija se vse pogosteje srečuje s težavo zagotavljanja us-
da je resnica daleč od tega, da bi moral biti samo rodov treznega števila sposobnih prostovoljcev za delo v organih ZTS. In
gospodar odgovoren za to, da lahko izvajamo taborništvo morda bo nekdo rekel, pa saj imamo odmevne projekte na državni ravni,
v dovolj urejenih prostorih, da se oprema ne poškoduje ki jih uspešno uresničujemo! Res je, vsa pohvala tistim, ki to opravljajo
in izgublja in tako naprej. Problem leži prav tukaj, v srčiki z vso resnostjo. Vendar je večina tistih, ki delajo na projektih, za svoje
te apatičnosti, pasivnosti in popolne izgube občutka sood- angažiranje plačana in o prostovoljstvu in služenju res ne moremo gov-
govornosti za našo skupno lastnino. In morda tudi zato oriti. Saj, časi so težki in nekako je jih je treba preživeti. Pa da ne bo kdo
komunistični sistemi niso uspeli (Ojej, a je pravkar rekla, užaljen, v taborniških vrstah je še nekaj prostovoljcev, ki precejšen del
da smo taborniki komunisti?! V bistvu ne. Gre le za nena- svojega prostega časa namenjajo organizaciji, a teh je z vsakim dnem
vadno naključje. Ali pač?). manj. Prvič zaradi tega, ker postajajo vse starejši, po drugi strani pa
Kakorkoli, hotela sem le narahlo potrkati na vest se je spremenilo okolje, v katerem živimo. Če smo v preteklih časih
vseh, ki se po sestanku preprosto ne stegnejo in vržejo popoldneve lahko namenjali hobijem, smo danes v službi večinoma
tistega koščka papirja v smeti, ki tarnajo, ko morajo po- zaposleni tako rekoč ves dan in za prostočasne dejavnosti ne ostaja
mesti taborniške prostore, ki za seboj ne pospravijo op- več toliko časa kot nekoč. In tem spremenjenim okoliščinam v družbi
reme točno tja, kamor spada, in tiste, ki doma še držijo bi se vodstvo moralo še kako posvetiti in najti ustrezne rešitve in prila-
kakšno rodovo lastnino, pa jo preprosto vedno pozabijo goditve. Ob vztrajanju na preteklih rešitvah ter zanemarjanju iskanja
prinesti nazaj. In če se ne motim, imam doma še vedno novih idej in rešitev organizacija ne more napredovati, ampak lahko
nekaj bronastih ali nekih drugih vozlov, ki bi morali biti samo stagnira ali nazaduje.
nekje drugje. Ljubljana/Domžale, 2. februar 2010
