Revija Tabor 2010/2
Dan ustanovitelja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 februar
Tabor na obisku Rod srebrnega
ponovno leti n
Po svobodi letenja diši, ko predstavljam Srebrne
galebe. Kmalu po tem, ko tudi na koprskem
lahko spet glasno govorijo slovensko, se strnejo
taborniške vrste v prestolnici Istre. Od leta 1953
dalje si sledijo drzna leta aktivnega delovanja Ohranjanje korenin
in navdušenja, v drugi polovici osemdesetih Z željo po ohranitvi in ureditvi kronike delovanja rodu ter
pa Galeb pristane trdno na tleh in sklene krila. predvojne skavtske in gozdovniške dejavnosti na koprskem
Ponovno se zdrami v devetdesetih in zdi se, da so se letos v rodu lotili projekta digitalizacije in ustreznega
bo v novem tisočletju končno spet kljuboval arhiviranja shranjene dokumentacije. K projektu si želijo
burji nad morjem Adrijanskim. privabiti študente humanističnih smeri Univerze na Primor-
skem, zlasti za akademsko študijo z vidika antropologije, zgo-
dovine in kulturne dediščine.
Bilo je nekoč.
Zgodi se tudi velikim
Škoda bi bilo izgubljati besede o mrku v osemdesetih.
Malce je bila kriva tako prestolnica na kontinentu, ki je odtu-
jila študentsko generacijo, kot širno morje, ki je vzelo mlade
pomorce, malce “flower power” čas in malce nevlaganje v
tiste, ki bi zadevo lahko vlekli naprej. In vendar, taborniški Želja po novem letenju
prijatelji tiste najelitnejše generacije se še vedno s svojimi Ponovno so se sestavili v lanskem letu. Srečujejo se v
družinami vsako leto zberejo ob prasketanju ognja. Združuje sobici na Mladinski ulici v Kopru, ki so jo lično uredili tudi
jih klub KOST, ki deluje neodvisno in nepretrgoma vsa ta leta s pomočjo donatorjev. V prvem letu se je članstvo povzpelo
ter ponuja roko pri ponovnem zagonu rodu. do številke 30. Vzpostavili so delovanje vodov GG, PP, RR in
grč. Manj kot ducat zanesenjakov vodi želja, da bi Koper spet
V svoje delo vključujejo tudi osvajanje veščin pomorskega
taborništva. imel delujoč taborniški rod, da bi vsi tisti, ki so se raztepli
po okoliških obalnih rodovih, spet lahko zastopali domače
taborniške vrste in to prenašali naprej na mlajše generacije.
Orientacijo so že odšli nabrusiti na ZNOT ter doma med Mar-
kovim hribom in Segedici organizirali akcijo o osnovah orien-
tacije. Vodniške vrste bodo kmalu okrepili novi, mladi vodniki,
ki jih bodo izobrazili v letošnjem poletju. Skrbni plani pa že
sežejo v september in novo taborniško leto. Veseli in hkrati
skrivnostni pa so glede dogovorov za pridobitev tabornega
prostora v zaledju Kopra.
Pomorsko taborništvo
Že v devetdesetih so člani rodu kupili tekmovalni jadralni
čoln, ki pa žal nikoli ni občutil vode. V prihodnjih letih želijo
pomorstvo aktivneje vklopiti v program. V tem letu pa so že
začeli z osvajanjem raznih veščin pomorskega taborništva.
AKTUALNO 19
galeba Koper Tina Bržan
ad Jadranom
arhiv RSG Koper
Klepet z načelnikom Matijo
Krkačem
Od kod ideja o ponovnem delovanju rodu?
Že v devetdesetih so se trudili ponovno vzpostaviti de-
lovanje. Sam sem bil tabornik v Izoli, živim pa v Kopru in sem
želel, da bi rod ponovno deloval tudi v mojem kraju. Zato sem
se tudi sam aktivno vključil v delovanje rodu. Praktično čez
noč smo zbrali ekipo in pričeli z delom.
Kakšni so cilji v letošnjem letu?
Začeli smo z ničle in morda malce raztreseno. Imamo
sedem vodnikov, nekateri imajo opravljen tudi inštruktorski
tečaj, in 30 članov. Izvajamo taborniški program preko te-
denskih sestankov in se udeležujemo taborniških tekmovanj.
Želimo si, da bi organizirali tudi lasten letni tabor. Če ne bo
šlo, se bomo pridružili kateremu izmed rodov JPN območja.
Marko in Črt na letošnjem ZNOT-u.
Povezujemo se tudi z drugimi društvi v naši občini, predvsem
z društvom študentov humanistike HUM, s Centrom eksperi-
mentov DMFA Koper in ostalimi. Rodova uprava
Kako vas sprejema lokalna skupnost? Starešina: Črt Rudman
Naše delo je podprla tudi Mestna občina Koper, obnovili
pa smo sodelovanje tudi s civilno zaščito. Želimo si doseči Načelnik: Matija Krkač
večjo prepoznavnost v lokalnem prostoru. Gospodar: Marko Baruca
Kaj je bilo na začetku najtežje? Blagajnik: Črt Rudman
Ja, najtežje je iskanje vodniškega kadra. Pa je k sreči to
Propagandistka: Živa Babič
že za nami. Sedaj je na vrsti promocija taborništva na sploh,
saj opažamo, da je taborniško gibanje na koprskem zelo slabo Tajnik: Polona Verbič
poznano. Načelnica kluba PP: Živa Babič
Kakšno pa je zanimanje otrok? Načelnica družine GG: Polona Verbič
Slabo. Koper je kar nekako zgubil stik s taborništvom.
Preprosto ne vejo, kaj naj bi to bilo oziroma kaj lahko od tega Struktura rodu
dobijo. Tudi zaradi tako velike generacijske luknje ne poznajo
nikogar, ki bi bil tabornik. Staršem je to tuje in otroka ne 30 članov; po en vod GG, PP, RR in grč
vključijo v naše delo.
Želite si tudi več študentske populacije? Kontakt
Ja, to je res. Želimo si zmotivirati »povratnike« iz Lju- www.srebni-galeb.si ali rsg.rutka.net
bljane in ponuditi možnost vse večjemu številu študentov
info@srebrni-galeb.si
Univerze na Primorskem, ki so morda ravno zaradi študija
na Obali odrezani od svojih rodov, da se nam pridružijo in to Mladinska ulica 6, Koper
kompenzirajo. (Dom mladih tehnikov)
