Revija Tabor 2010/2
Dan ustanovitelja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32 februar
Astronomija
Primož Kolman
Zvezde zimskega neba - zimski šesterokotnik
Se vam je kdaj zazdelo, da so zvezde pozimi bolj svetle kot poleti?
Nič čudnega, saj večino svetlejših zvezd na nebu najdemo pozimi.
Najsvetlejše zvezde tvorijo značilen »zimski šesterokotnik«, ki pokri-
va skoraj polovico nočnega neba. Kote tega šesterokotnika tvorijo
najsvetlejše zvezde šestih različnih ozvezdij.
Najsvetlejša zvezda v ozvezdju zvezdno kopico Plejade (M-45), spet izdaja značilna rdeča barva. Nahaja se
Voznika je Kapela, ki jo najdemo skoraj znane predstavnice grške mitologije, ki v ozvezdju Raka, torej malo vzhodneje
v zenitu, ko je najvišje na nebu. Od nas izgledajo kot en majčken voziček. Ven- (levo) od šesterokotnika. Od planetov
je oddaljena 45 svetlobnih let. Sosed- dar to ni Mali voz! Tega boste našli na je na nebu še Saturn, ki zvečer vzhaja na
nja vogala šesterokotnika tvorita na severu - skupaj s Severnico. Na nebu vzhodu, okoli polnoči pa ga najdemo že
levi (vzhodno) zvezdi Kastor in Poluks to zimo kraljuje tudi planet Mars, ki ga mnogo višje na nebu v smeri proti jugu.
v ozvezdju Dvojčkov (od nas sta odd-
aljena 52 in 34 svetlobnih let) ter na Šesterokotnik svetlih zvezd, ki vladajo na zimskem nebu. Slika: PK
desni (zahodno) Aldebaran v ozvezdju
Bika (oddaljen 65 svetlobnih let). Pod
Dvojčkoma najdemo zvezdo Prokijon,
najsvetlejšo zvezdo ozvezdja Malega
psa, od nas oddaljeno 11 svetlobnih let.
Pod Bikom naletimo na zvezdo Rigel,
eno od najsvetlejših zvezd v ozvezdju
Oriona. Rigel predstavlja njegovo des-
no nogo in je od nas oddaljen kar 800
svetlobnih let, kar pomeni, da gre res za
zelo svetlo zvezdo. Čisto spodnji vogal
šesterokotnika predstavlja Sirij, glavna
zvezda v ozvezdju Velikega psa in hkrati
najsvetlejša zvezda neba, ki pa je od nas
oddaljena le 8 svetlobnih let. Znotraj
šesterokotnika se največ svetlih zvezd
nahaja v ozvezdju Oriona in orisuje
njegovo značilno obliko. Nič čudnega,
da je dobil ime po antičnem junaku, saj
so ga častili že tako stari Egipčani kot
Grki. V spodnjem delu Oriona se nahaja
verjetno najbolj opazovana meglica,
imenovana M-42 ali kar Orionova meg-
lica, ki je v dobrih pogojih vidna celo s
prostimi očmi, še lepše pa jo vidimo
z daljnogledom. V Biku bomo našli še
RAZISKOVANJE 33
Imeti vod GG
Barbara Bačnik - Bača
Naš kulturni dan
8. februarja se vsi še kako radi razveselimo in ga »praznujemo«. Pa vendar bi se veljalo vprašati,
ali gre zgolj za dela prost dan ali vseeno sem ter tja kdo preživi ta dan kulturno? Sledi nekaj
Prešernovih sodobnikov, ki prav tako ne smejo v pozabo. Osvežite si spomin in ne pozabite, kul-
turen je lahko vsak dan!
Janez Bleiweis (1808-1881), slovenski politik in narodni voditelj, izdajatelj Kmetijskih in ro-
kodelskih novic. Zgodovina ga opisuje kot spornega človeka, ki je hitro menjal prepričanja
in načela. Tudi njegov odnos do Prešerna je ambivalenten, čeprav mu ne gre zanikati
zaslug pri uvrščanju Prešerna na literarni in širši kulturni zemljevid Slovenije. Zavzel se je
za postavitev spomenika na pokopališču v Kranju. V zadnjih letih pesnikovega življenja je
skušal Prešerna trdneje vključiti v javno življenje; poskrbel je za objavo nekaterih pesmi,
kar je onemoglemu Prešernu predvsem dvignilo moralo.
Foto vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/34/Jan_Vil%C3%ADmek_-_
Janez_Bleiweis_HL.jpg
František L. Čelakovsky (1799-1852), češki pesnik in zbiratelj ljudskih pesmi. Čelakovsky je
bil navdušen nad Prešernovimi pesmimi, o čemer mu je tudi pisal. Čop je kritiko javno ob-
javil, priznanje pa je nesamozavestnemu Prešernu veliko pomenilo. Prešeren in Čelakovsky
sta pisne stike ohranila vse do konca, Čelakovsky pa si je dopisoval tudi z drugimi liter-
arnimi somišljeniki na Slovenskem.
Foto vir: http://www.preseren.net/_images/kdo_je_kdo/frantisek.jpg
Matija Čop (1797-1835), Prešernov prijatelj in literarni mentor. V tistih časih eden najbolj
izobraženih Slovencev. Služboval je v tujini, pozneje je bil profesor in končno bibliotekar v
Ljubljani. Govoril je devetnajst jezikov in poznal vso takratno svetovno poezijo. Prešernu je
pomagal z nasveti in kritikami, skupaj sta bojevala bitko v črkarski pravdi. Čop je s svojim
ugledom na Dunaju pomagal premostiti marsikatero oviro pri izdajanju Kranjske čbelice.
Zasebno je Čop živel sam in precej asketsko.
Foto vir: http://www.kam.si/images/stories/blogi/420/ljubljana%20003.jpg
Miha Kastelic (1796-1868), ustanovitelj in urednik Kranjske čbelice, zbornika, v kat-
erem so izhajale slovenske pesmi, predvsem Prešernove. Takrat je bil to poglavitni in
najpomembnejši medij za razvoj slovenske literature. Viri precej neprijazno poročajo o
njegovem značaju; veljal je za oportunističnega in koristolovskega človeka.
Foto vir: http://www.preseren.net/_images/kdo_je_kdo/miha_kastelic.jpg
Andrej Smole (1800-1840), Prešernov vrstnik in prijatelj, literarni sodelavec. Bil je sin
bogate gostilničarske družine, vendar sta ga zanimala predvsem literatura ter razvoj
slovenskega jezika in kulture. Svobodomiseln in živahen mož je moral zaradi dolgov in
lahkomiselnosti zapustiti Ljubljano. Zbiral je ljudske pesmi in jih skupaj s Prešernom tudi
objavljal. Načrtovala sta izdajanje slovenskega časopisa, a je Smole zaradi bolezni in dokaj
razvratnega življenja prej umrl.
Foto vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/6/60/Andrej_Smole.jpg
Vir besedila: http://www.preseren.net/slo/2-6_kdo_je_kdo.asp
