Revija Tabor 2004/1
Luč v temi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
6
Rod stražnih ognjev Rod zelenega Jošta
Ustanovljen: 6. aprila 1952. Ustanovljen: septembra 1961.
Šteje okoli 200 članov na področ- Šteje okoli 50 članov na področ-
ju Kranja (naselje Planina, Center, ju Kranja, v naseljih Stražišče in
Čirče, Predoslje, Britof) ter občini Orehek.
Šenčur in Cerklje. Starešina: Andrej Petrovič - Kli-
Starešina: Matej Torkar - Iki (tudi njo.
starešina gorenjskega območja). Načelnica: Andreja Sušnik.
Načelnik: Davorin Puhar - Čmru. Posebnost: Bivši odred Albina Drolca je bil v preteklosti
Posebnost: RSO je od vseh štirih rodov najbolje podko- močno povezan s podjetjem Sava, saj njegovi zametki segajo
van v taborniškem znanju in daleč najbolj uspešen kranjski v srednjo gumarsko šolo in podjetje samo. Danes je najmanj-
rod na različnih taborniških tekmovanjih. ši rod v Kranju, ki se počasi stabilizira in razvija v močnejši
Spletni naslov: rso.rutka.net. rod.
Kokrški rod Rod Stane Žagar - mlajši
Ustanovljen: 10. junija 1966. Ustanovljen: 26. junija 1980.
Šteje 105 članov, deluje pa v Kra- Šteje 220 članov, od tega 60 v
nju (Zlato polje, Kokrica, Rupa in Četi tržiškega zmaja v občini Tržič.
Mlaka), občini Preddvor in Jezersko. Rod pokriva v Kranju naselja Prim-
Starešina: Rok Kadunc. skovo, Vodovodni stolp in Žabnica.
Načelnik: Miha Rogelj - Baltazar. Starešina: Gregor Šajn - Miško.
Posebnost: Rod je dolga leta vodila najbolj zaslužna Načelnica: Daša Razinger - Šona.
kranjska tabornica Tončka Vodnik - Matica čebelica, ki je Posebnost: Najmlajši izmed rodov je bil v svoji kratki
prenašala bogate taborniške izkušnje na mlade člane skoraj zgodovini že dvakrat pred popolnim propadom, vendar se je
45 let. Ime rodu izvira iz kanjona Kokre, ki teče skozi Kranj. vedno pobral in še močneje zaživel. Danes je zaradi ustanovi-
tve čete v Tržiču postal največji kranjski rod. Njegova značil-
nost je predvsem izjemno močan občutek pripadnosti rodu.
Izvršni odbor ZTO Kranj
STAREŠINA Danilo KODRIČ - FČ (RSO)
NAČELNIK Jure MEGLIČ - Djuro (RSŽ-ml)
GOSPODAR Ivan VONČINA - Kosta (RSO)
BLAGAJNIČARKA Ivanka MOHORIČ (KR)
PROPAGANDISTKA Vera PELHAN - Pinky (RSO)
TAJNICA Anja RAVNIKAR - Muca (RSŽ-ml)
GOSPODAR TC Marindol Franc Strajnar - Popaj
(RSO)
ČLANI Starešine vseh štirih rodov
Dandanes šteje taborništvo v Kranju 575 članov.
januar 7
tem povečali predvsem obojestransko organizirate svoj vodniški tečaj v
komunikacijo. ZTS smo namreč mi vsi, Marindolu …
ne pa pisarna na Parmovi 33." "Mogoče na prvi pogled izgleda, da
imamo svoj vodniški tečaj, ki je zaprt
Kakšen je tvoj pogled na taborništvo za druge rodove. Vendar ni tako. Zelo
danes, jutri … ? tesno sodelujemo z vodstvom gorenjske
"Taborništvo je danes postavljeno območne organizacije, je pa res, da je
ob bok atraktivnim smučarskim počit- izvedbeni del tečaja vedno bil skoraj v
nicam s starši in eksotičnim morskim celoti v kranjskih rokah. Kljub temu
krajem, za otroke iz socialno šibkejših mislim, da vsako leto pripravimo pro-
slojev pa taborništvo žal postaja "luk- gramsko zelo kakovosten tečaj, vseka-
suz", saj se vedno težje udeležujejo ta- kor pa bi si želeli več sodelovanja in po-
borniških akcij. Ravno zaradi teh spre- moči s strani ostalih gorenjskih rodov.
Jure Meglič - Djuro, načelnik ZTO Kranj, je memb je danes interes mladih za tabor- Mislim, da smo v letošnji sezoni naredi-
poskusil postati tabornik že v drugem
razredu osnovne šole v Bistrici pri Tržiču, ništvo manjši, kot je bil pred desetimi li prave korake v to smer in bomo vod-
vendar je bilo takrat taborništvo v Tržiču že v in več leti. Če se taborniki ne bomo stal- niški tečaj avgusta 2004 izpeljali ob so-
zatonu in v hudih težavah, zato se je odločil delovanju skoraj vseh gorenjskih ro-
za šport. V prvem letniku študija se je
no prilagajali novim pogojem in iskali
ponovno vključil v taborniško organizacijo, alternativne možnosti, kako organizi- dov, upam pa, da bomo v tem pogledu
za kar je zaslužen sotabornik Bedr. Djuro rati mlade v novih časih, ne bomo rav- tudi dolgoročno gradili vodniške teča-
danes šteje 28 pomladi in je zaposlen kot
no številčni ob 75-letnici. Po drugi stra- je."
asistent na Fakulteti za organizacijske vede v
Kranju, kjer pripravlja doktorat. ni pa moramo mlademu človeku v ok-
viru taborniške organizacije ponuditi "PISARNE ZTS GLEDE
Kako uresničujete delo po osnovnem vizijo njegovega osebnega razvoja v
programu?
CENOVNE POLITIKE TEČAJEV V
vseh pogledih ter narediti vse, da bo ta-
"Osnovni program skušamo izvaja- borniška organizacija še bolj družbeno
GŠ IN TRŽENJA GŠ NASPLOH
ti skladno s smernicami ZTS, je pa res, uveljavljena kot je danes in s tem tudi NE RAZUMEM."
da skušamo skupaj z načelniki rodov bolj priznane predvsem organizacijske
iskati nove poti, kako podajati vsebino in vodstvene izkušnje, pridobljene z de- Zakaj vztrajate pri svojem tečaju? Je
na bolj atraktiven in zanimiv način, ki lom pri tabornikih. In ravno na tem vzrok v stroških tečajnin?
bolj animira mlade. Mislim, da mora- področju upravičeno pričakujem kore- "Glede na to, da imamo Kranjčani
mo predvsem na nivoju družin in rodov nite premike od sedanjega vodstva ZTS. vsako leto od 20 do 25 novih vodnikov,
spremeniti obstoječi način dela in miš- Ekipa se mi zdi "ta prava". je tudi z ekonomskega vidika za nas
ljenja ter s tem izvajati stalen pritisk na Kranjski taborniki v okviru ob- vodniški tečaj v Marindolu najbolj ra-
IO ZTS in strokovne komisije, da bi s činske in gorenjske zveze vsako leto cionalna rešitev, hkrati pa tudi drugim
rodovom ponudimo tečaj po minimal-
ni ceni (15.000 sit), saj za razliko od
Djuro: "Pri tabornikih me zagotovo najbolj navdušujejo iskreni
politike trženja GŠ v Bohinju, sami ne
prijateljski in tovariški odnosi. Zame so temelj delovanja ustvarjamo dobička na lastnih članih,
taborniške organizacije, ki temelji na prostovoljstvu, vendar z temveč skušamo omogočiti maksimal-
zelo profesionalnim odnosom do zadanih ciljev in odgovornosti no kakovostni tečaj ob minimalnih
za njihovo doseganje. Upam in želim si, da bo delo v taborniški stroških. Dober vodniški kader je le te-
organizaciji, ki mi je omogočila zelo dober osebni razvoj, še melj taborništva. Pisarne ZTS pa v tem
naprej tako kakovostno ter da bo samo še pridobivalo na pogledu glede cenovne politike tečajev
družbeni veljavi. Sam bom vedno ponosen na to, da sem v GŠ in trženja GŠ nasploh, ne razu-
tabornik." mem."
