Revija Tabor 2004/1
Luč v temi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
14
TABORNIŠKE NOVICE
Veseli veter s prenovljeno strukturo vodenja
Novo taborniško leto je prineslo korenite spremembe v
strukturi vodenja murskosoboškega rodu. Zaradi menjave
generacij je postala zdaj že nekdanja družina GG precej os-
labljena, medtem ko je nekaj novih vodnikov prevzelo nove
vode MČ. Tako je že ustaljeni način združevanja in vodenja
vodov v družinah MČ in GG zamenjalo združevanje vodov po
osnovnih šolah. Gre za premišljeno potezo prenovljenega
vodstva, s katero želijo izboljšati delo z mladimi in ponuditi
čimvečjemu številu mladih izkušnjo taborništva, tako MČ-
jem in GG-jem ter vodnikom in občutno povečati število ta-
bornikov v rodu. V rodu trenutno deluje okrog 60 aktivnih ta-
bornikov različnih starosti.
Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje lastništva tabor-
niškega doma v Domanjševcih, gorički vasici tik ob madžar-
ski meji. Soboški taborniki so pred leti kot najemnik v zad-
njem hipu obnovili najbolj dotrajane dele doma, vendar pa je
zaradi težav z lastnikom obnova zastala. Še vedno se trudijo
dokazati lastništvo, med tem časom pa taborniški dom vse
bolj najeda zob časa. V tem primeru bi bila dobrodošla pomoč
pravnih strokovnjakov v Zvezi tabornikov Slovenije, saj imajo
več znanja in izkušenj, kakor vodstvo rodu. Novi vodi v rodu so posledica oktobrskih propagandnih taborov na
A.C. osnovnih šolah. Foto: A.C.
Severnoprimorsko območje v novo sezono
V koči tolminskih Puntarjev v Soči pri Bovcu
je 29. in 30. novembra potekalo srečanje popotni-
kov in popotnic (PP) Severnoprimorske območne
organizacije tabornikov (SPOOT), ki je bilo zdru-
ženo z jesenskim posvetom.
Na srečanju je sodelovalo 25 tabornikov iz pe-
tih rodov SPOOT. V dveh dnevih so izdelali koledar
območnih akcij in predlagali smernice za organi-
zacijo območnih srečanj GG, PP ter veselih srečanj
MČ. Med udeleženci na žalost ni bilo vodstev nobe-
nega izmed rodov, niti pomočnikov načelnika za
posamezno vejo, kar odraža trenutno krizo na ob-
močju. Prav vsi severnoprimorski rodovi se na-
mreč (ponovno) prebujajo in večino energije po-
rabijo predvsem zase. K.K.
Na srečanju popotnikov in popotnic so pogrešali vodstva prav vsakega
rodu severno primorskega območja. Foto: Matjaž Kos.
januar 15
Slovenski taborniki v Italiji
50 Let Modrega vala
Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji ROD
MODREGA VALA je bila ustanovljena 18. decembra 1953 v Tr-
stu. Prvi poskusi tovrstne organizacije segajo v leto 1949, ko
so priredili poskusno taborjenje, enako pa se je zgodilo tri
leta kasneje. Štiri leta kasneje so časi dozoreli.
Prva taborniška družina je bila Družina belih galebov, ki
so ji sledile še druge, ki so se maja 1954 združile v rod. Na če-
lu organizacije je bil njen ustanovitelj Drago Pahor, med ta-
borniki znan kot brat Perun. Na začetku je bila organizacija
prisotna predvsem v mestnem središču, nato se je razširila
tudi na tržaški Kras.
Prvi člani so bili pretežno mladinci med 14. in 19. letom.
S šolskim letom 1958/59 so vnesli dve novosti: prihod v tabor-
niške vrste otrok med 9. in 14. letom ter razširitev organizaci-
je na Goriško. Tako ima od leta 1959 Rod modrega vala svoje
družine bodisi na Tržaškem kot na Goriškem; vse akcije so mesta, kjer je bila organizacija ustanovljena) in
skupne, tako da ima mladina možnost, da se spozna. modri valovi (simbol narave, ki daje organizaciji
Danes šteje rod približno 150 članov od 9. leta dalje. Rod ime). Med sabo se RMV-jevci nagovarjajo sestra -
je del Zveze tabornikov Slovenije in Slovenske kulturno-gos- brat in vsak član ima svoje taborniško ime. Poz-
podarske zveze (SKGZ, ene od dveh krovnih organizacij v za- dravljamo se s “pozdravljeni”, odgovor je “sreč-
mejstvu). no”.
Zgodovina in način življenja sta ponazorjena v grbu, na V tržaški pokrajini delujejo taborniki v petih
katerem so razpoznavni stiliziran šotor, helebarda (simbol družinah, na Goriškem pa sta dve družini.
Organizacija ima svoje
glasilo MODRI VAL, ki izhaja
občasno in obvešča člane o
delovanju.
Staroste slovenskih ta-
bornikov v Italiji so do danes
bili:
Drago Pahor - Perun
Edvin Švab - Mirko
Valter Erus - Tiger
Aldo Rupel - Skala
Milan Pahor - Srnjak
Vlasta Jarc - Zvezda
Živka Presič - Podlasica
Čebulec Irina - Vidra
Andolšek Janko - Kozorog
