Revija Tabor 2002/9
Še se bomo srečevali 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič
Nemanič
Ja, ... kako pa naj grem tja?
Potem, ko že veš, kam želiš iti, je
skrajni čas, da se odločiš, KAKO boš
šel tja. V mislih imam odločitev za
potovanje z agencijo ali za potovanje
v lastni režiji. Oboje - tako kot vsaka
stvar - ima svoje prednosti in slabosti.
Če imaš manj časa kot denarja, se si najdeš popotniško družbo. Hkrati pa
splača potovati z agencijo. V tem pri-
meru ti ni potrebno skrbeti za vize, le-
so ob obisku zakotnih krajev domačini
do enega samega večkrat nezaupljivi.
PRETEHTAJ
talske karte, prevoze in prenočišča ter Težje ves čas sam paziš na prtljago, na- z agencijo / v lastni režiji
delno za prehrano. Potuje se običajno v vsezadnje pa je tako potovanje tudi sam / v skupini
manjših skupinah in z malo sreče spoz- dražje, saj z nikomer ne moreš deliti
naš nekaj tebi všečnih ljudi. Danes se
programi potovanj že tako razlikujejo,
da vsak lahko najde kaj po svojem oku-
V osnovni šoli mi je
su. prijateljica nekoč z
Vendar pa si pri takem potovanju navdušenjem pripovedo-
za marsikaj prikrajšan. Predvsem za vala o velikem plakatu, ki
neposreden stik z deželo. Saj je res, da v ga je dobila. Plakatu
solo varianti včasih ure in ure porabiš sanjskega otoka. Na njem
samo za iskanje in nakup avtobusne je bilo turkizno morje,
vozovnice, vendar teh ur dejansko ne bela, peščena obala
izgubiš. Na licu mesta spoznavaš kultu-
ro, jezik in ljudi.
majhnega otoka in
Pri solo varianti si urnik lahko
kokosove palme. Cel
sproti prilagajaš: če ti je kje všeč, tam popoldan sva nato
pač ostaneš dlje, iz kraja, ki ni po tvo- preživeli pred fotografijo
jem okusu, pa hitro pobegneš. Res pa je in sanjarili.
tudi, da moraš vsak dan poskrbeti za Na plakatu je pisalo
najosnovnejše stvari in da ti to vzame Boracay, Filipini. Čez 15 let
lep del dneva. Če misliš, da ti bo to v sem se resnično znašla na
breme, se raje odloči za agencijo.
tem otoku in res je
Če se odločiš za potovanje v lastni
režiji, se moraš odločiti še, s kom boš
sanjski. Načrtovanih nekaj
potoval: sam, v dvoje ali v skupini. dni lenuharjenja in
Če si sam, si najmanj vezan, čisto uživanja sva s Tjažem
po svoje lahko spreminjaš urnike, niko- Danes mi je žal, da na Boracayu nisva ostala raztegnila na dober teden.
mur se ti ni treba prilagajati in hitreje še kak dan dlje
RAZVEDRILO september 43
Prvič sem na letalu. In to sama. Grem v
Trondheim na Norveškem in do tam
moram 2-krat presedat. Na Brniku še
nekako gre. Poslovim se od staršev, ju
hrabrim, da to res ni nič posebnega in da
bo šlo, obenem pa sama komaj skrivam
solze. Na letalu malce pozabim na svoj
strah, vendar ta pride na plan s podvoje-
Domačini so naju večkrat povabili medse no močjo, ko pristanemo v Frankfurtu. Kot
stroškov za prevoz in prenočišče (v Aziji na primer enopostelj-
majhno deklico so me večkrat peljali na
nih sob praviloma ni, cena za dvoposteljno pa je ista, ne glede
Brnik gledat letala in velikost tega
na to ali v njej spita dva ali eden). letališča mi je dobro znana. Tako prikup-
Potovati v dvoje ali v skupini je na nek način bolj zahtev- no majhno in domače je. V Frankfurtu pa
no, saj se moraš ves čas prilagajati ostalim, zaradi stalnega se po pristanku še 15 minut vozimo do
druženja rado pride do nesporazumov in prepirov, hkrati pa letališke stavbe in skozi okence le nemo
se, ko imaš drugačnega že dovolj, lahko umakneš v varno, opazujem na stotine letal. V grlu se mi
domače zavetje sopotnikov. Tako potovanje je tudi bolj la- nabere kepa, noge postanejo svinčeno
godno v smislu varovanja opreme in cenejše zaradi delitve
težke, v glavi mi bobni. Iz letala odidem
stroškov.
med zadnjimi in z očmi le iščem znak za
stranišče. Je, tu je! Umirim se, obraz si
umijem z ledeno mrzlo vodo in zopet
malo bolj normalno zadiham. A ko se
vrnem na hodnik, mojih sopotnikov nikjer
več ni! O, groza!! Kaj pa sedaj!!! Kam naj
grem?!? Nikjer ni nikogar! V trenutku
zopet zakuham, kolena se mi začnejo
tresti in v redkih treznih trenutkih prekli-
njam samo sebe, ker sem se sploh
odločila za to pot. Na srečo na koncu
hodnika zagledam okence skandinavske
družbe, s katero bi morala nadaljevati let.
Moja angleščina čisto zablokira in pomo-
lim jim le svojo karto. Nekaj mi skušajo
dopovedati. Nekaj v zvezi z letom. Da je
let odpovedan, zaradi napake na letalu.
Meni gre kar na jok in če bi bilo mogoče,
bi s prvim letalom odletela nazaj in nikoli
več šla od doma.
Z otroki je stik lahko najti
