Revija Tabor 2002/9
Še se bomo srečevali 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26 STROKOVNO
KULTURA ORGANIZACIJE mag. Boris Mrak
Kultura organizacije - kultura ZTS
Kultura organizacije? Kultura Zveze tabornikov
Slovenije? Kaj je že to? Ja, sem že slišal, ampak v
tem trenutku se res ne morem spomniti? Morda
mi ti lahko pomagaš? Sicer pa, ali sploh potre-
bujemo informacijo o tem, kakšna je kultura v
ZTS?
Približno takle bi bil odgovor veči- • služi kot vodilo članom organizaci- organizacije s strani posameznega
ne tistih članov, ki bi jih povprašali o je pri opredeljevanju delovanja člana organizacije, "žargon"
kulturi organizacije v Zvezi tabornikov organizacije in pri izbiranju združuje člane določene kulture).
Slovenije. Kljub temu sem se lotil tudi primernega obnašanja. Kultura organizacije se skozi čas
tega vprašanja. Na seji Starešinstva Kultura organizacije nastaja posto- spreminja in se prilagaja okolju v kate-
ZTS, v soboto 6. aprila 2002 v Kranju, poma, se razvija in spreminja. Vsaka rem deluje. Prilagajanje spremenje-
sem izvedel anketo in sedaj vam rezul- organizacija se seveda razvija na svoj, nim razmeram v okolju je pogoj preži-
tate ankete tudi predstavljam. Od vseh specifičen način, pogojena je z okoljem vetja organizacije. Seveda je spremi-
prisotnih predstavnikov je izpolnjeno kjer deluje in od usmerjenosti članov, njanje kulture zelo težavno (spremi-
anketo vrnilo 28 udeležencev. na kulturo organizacije močno vpliva njanje kulture organizacije navadno
Za pravilno razumevanje ankete in ustanovitelj oz. ustanovitelji. preprečujejo ljudje in odnosi med nji-
predstavitve kulture organizacije, kot Kultura organizacije se prenaša na mi, spretnosti, ki so si jih pridobili,
sem jo dobil na podlagi vrnjenih anket, člane organizacije na različne načine: strukture v organizaciji, ki skupaj delu-
je potrebno podati kratko pojasnilo o • z zgodbami (zgodbe povezane z jejo v smeri ohranjanja stare kulture
tem, kaj je to kultura organizacije, in o ustanovitelji organizacije, oz. vzorca), včasih tudi neuspešno.
tem, kakšen model sem pri analizi upo- pomembnimi voditelji v preteklosti,
rabil. pomembnimi odločitvami za Zakaj je pomembna
Najbolj enostavno lahko rečemo: razvoj organizacije, ...); kultura organizacije?
Kultura daje organizaciji osebnost - • z obredi (ponavljajoče dejavnosti,
takšni smo, to delamo, za to se zav- Zato, ker:4
ki izražajo in utrjujejo ključne 1. kultura vpliva na to, kako v
zemamo.1 vrednote organizacije, poudarjajo
Vsekakor moramo vedeti, da v svetu organizaciji analiziramo in
pomembnejše smotre organizacije,
obstaja več kot 150 opredelitev kulture rešujemo probleme;
pomembnost in nepomembnost
organizacije in to, ki sem jo navedel, je posameznih članov organizacije); 2. kultura vpliva na kvaliteto in
samo ena od teh (izbor je bil narejen po kvantiteto inovacij, ki jih razvijajo
• z materialnimi simboli (izražajo
moji lastni presoji).2 v organizaciji;
enakopravnost ali hierarhičnost
In kakšna je vloga kulture v orga- 3. kultura vpliva na to, kako se
članov organizacije, izražajo
nizaciji:3 organizacija odziva na spremembe
pomembnost članov v organizaciji,
• daje članom organizacije občutek primernost oblačil članov - kroj, in negotovost v okolju organizaci-
identitete; oprema, oznake - rutke, značke, je;
• pomaga ustvarjati zavzetost članov ...); 4. kultura vpliva na motivacijo
organizacije za cilje, ki presegajo • z jezikom (uporaba "žargona", ki članov organizacije.
njihove osebne; ga uporabljajo člani pri medseboj- Tako kot obstaja veliko število
• povečuje stabilnost organizacije kot nem komuniciranju - uporaba opredelitev, kaj je to kultura organiza-
sistema; potrjuje sprejemanja kulture cije, obstaja tudi veliko različnih tipo-
STROKOVNO september 27
logij za ugotavljanje kultur organiza- ganizaciji kultura spremeniti. Je zgolj (v rodove) in smo zelo nezaupljivi tako
cij.5 predstavitev stanja. Takšni smo, to de- do drugih rodov kot tudi do zveze.
Za analizo kulture ZTS sem se odlo- lamo, za to se zavzemamo. Seveda je vzorec, ki je bil zajet v an-
čil za tipologijo po Cameronu in Quin- Anketa, ki sem jo izvedel, je zaje- keto, relativno majhen, če ga primerja-
nu,6 ki sta s tipskim vprašalnikom ana- mala šest vprašanj oz. trditev iz nasled-
lizirala več kot 1000 različnih organi- njih področij:
zacij v Združenih državah Amerike. Vprašanje 1: Prevladujoče značilno-
Tipologija uporablja dve razsežno- sti (Dominant characteristics)
sti: Vprašanje 2: Vodstvo organizacije
• prožnost in samostojnost, ter (Organizational Leadership)
• stabilnost in obvladovanje Vprašanje 3: Upravljanje in zaposle-
oblikuje: ni (Management and emplo-
yees)
• notranje okolje - integriranje in Vprašanje 4: Kaj drži organizacijo
• zunanje okolje - diferenciranje skupaj (Organizational Glue)
ter zasnuje iz njih štiri tipe kultur Vprašanje 5: Strateški poudarki
organizacije: (Strategic Emphases)
• skupina (medčloveški odnosi) Vprašanje 6: Kriteriji uspeha
• adhokracija (odprtost sistema oz. (Criteria of Success)
organizacije) Na osnovi navedenih zastavljenih
• tržišče vprašanj sem dobil odgovore, ki si jih
lahko ogledate tudi v sliki in ki jasno mo s celotnim številom članstva v ZTS
• hierarhija (učinkoviti procesi) kažejo, da je naša organizacija pred- (cca 10.000 članov), vendar nam anke-
vsem orientirana v notranje okolje, v tiranci (člani starešinstva ZTS verjetno
Kultura ZTS
SKUPINO (medčloveški odnosi - orga- najbolje poznajo organizacijo, so z njo
Vsaka organizacija, tudi neprido- nizacija je prijazno okolje, organizaci- v stalnem stiku in imajo dolgoletne iz-
bitna, kot je tudi Zveza tabornikov Slo- jo povezujeta pripadnost in tradicija, kušnje) po svoje kažejo kar resnično
venije, je instrument za doseganje smo- pomembna je složnost in vzdušje, velik podobo organizacije (seveda ob upošte-
trov in ciljev ter rezultat interesov no- posluh in skrb za ljudi, zelo veliko se vanju vseh omejitev take analize).
tranjih in zunanjih udeležencev. Le-ti ukvarjamo sami s sabo) in v Upam, da bodo tudi ta spoznanja
se odražajo v kulturi organizacije in HIERARHIJO (organizacija je zelo for- prispevala k nadaljnjemu razvoju in
kulturah okolij, kjer organizacija delu- malizirana in strukturirana, pomem- rasti ZTS.
je. Prepoznavanje kulture organizacije bni so nam učinkoviti procesi, voditelji
je pomembno za učinkovito in uspešno so ponosni, da so dobri in učinkoviti Viri:
vodenje in delovanje organizacije. usklajevalci), mnogo manj v zunanje 1. Wheelen, T.L. - Hunger, D.J. (1995): Strategic Management
Za kakršnokoli nadaljnje razmiš- okolje, v ADHOKRACIJO (smo relativno and Bussines Policy, Reading, Mass.: Addison-Wesley, stran
ljanje o kulturi organizacije (s stanjem zaprta organizacija, organizacija je 123
2. Kogarkoli bo področje zanimalo bolj podrobno, si lahko
smo zadovoljni in ne želimo spremeniti prej statična kot dinamična, podjetniš-
različne opredelitve kulture ogleda v knjigi: Scholc, Christian
ničesar, nismo zadovoljni s stanjem in tvu in ustvarjalnemu delu ne pripisuje- - Hofbauer, Wolfgang (1990): Organisationskultur - die vier
želimo spremembo kulture), bi bila po- mo velikega poudarka, težko nam gre Erfolgsprinzipien, Wiesbaden: Gabler.
trebna poglobljena in podrobna anali- od rok uvajanje novitet in eksperimen- 3. Wheelen, T.L. - Hunger, D.J. (1995): Strategic Management
za in upoštevanje večjega vzorca anke- tiranje) in v TRŽIŠČE (rezultati nam and Bussines Policy, Reading, Mass.: Addison-Wesley, stran
tirancev. Pri tem se moramo zavedati, niso prvi cilj, ugledu in uspehu organi- 123-124
da nam analiza kulture organizacije, zacije ne pripisujemo velikega pome- 4. Černetič, Metod (1997): Poglavja iz sociologije organizacij,
Kranj, Založba Moderna organizacija, stran 263
tako kot sem izvedel, prinaša tudi nekaj na, s sorodnimi organizacijami niti ne
5. različni avtorji: Ansoff, Handy, Deal, Kennedy, Hymowitz,
tveganja (resničnost izidov, zavedanje želimo tekmovati). Izrazito se ukvarja- Jones, .....
rezultatov, ...). mo z našim notranjim okoljem, zuna- 6. Cameron, Kim S. - Quinn, Robert E. (1999): Diagnosing and
Seveda sama analiza kulture orga- njemu okolju posvečamo mnogo manj Changing organizational Culture, Reading:
nizacije še ne pomeni, da se mora v or- pozornosti. Zapiramo se v svoje vrtičke Addison-Wesley
