Revija Tabor 2002/10
Na lepo jesen! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 AKTUALNO
AFRIKA Malus
Afriška taborniška kronika (I)
Potegnem vas čez vzhodno Afriko
Kadar želim taborniku razložiti svoje afriške občutke,
Potem ko sem leta 1999 izginil s
običajno omenim sladko svobodo, ki me je zmeraj zajela,
strani Tabora kot novinar in urednik,
ko sem pred taborjenjem pakiral svoj nahrbtnik. Tisto
me je odneslo na ekvator. Nazaj me ni,
prostost, ki se naseli v tebi, ko zapustiš okosteneli, umetni,
vsaj miselno, prineslo nikoli. Se pa vra-
prežvečeni svet "civilizacije" ... Prostranstva vzhodne
čam v našo revijo, in to kot kolumnist,
Afrike, izjemne naravne lepote, preprostost in prijaznost
ki vam bo razkrival barvitost vzhodne
njenih prebivalcev in še zlasti izobilje odprtega prostora za
Afrike, vas povezoval s tukajšnjimi
ustvarjanje nečesa novega, to me enostavno vrže.
skavti in vam nudil priložnosti, da po-
stanete del taborniškega projekta prav v
srcu črne celine.
Za začetek: kaj sploh je vzhodna
Afrika? Najprej je to Viktorijino jezero,
drugo največje na svetu, okoli katerega
se razprostirajo Kenija, Tanzanija in
Uganda. Te tri bivše britanske kolonije
se znova povezujejo med seboj, pod
imenom Vzhodnoafriška skupnost bi
rade sčasoma postale nekaj Evropski
uniji podobnega. Skupaj pokrivajo 1,8
milijona kvadratnih kilometrov, štejejo
82 milijonov ljudi, dičijo pa se z razno-
likostjo, ki ji je komaj para na svetu.
Od belega peščenega paradiža Zan-
zibarja, od svahilijske obale Indijskega
oceana, kjer se afriške tradicije očarlji-
vo mešajo z arabskimi vplivi, se podaj-
mo do pretežno suhih območij v notra-
njosti. To je tipična "safari Afrika" z ne-
preglednimi čredami vsake vrste divja-
di, ki bi se je utegnili domisliti, nekje
vmes pa štrli ven zasneženi Kiliman-
džaro (5985 m). Ampak če se tukaj ne
ustavimo, bodo naše oči nagrajene z
bujno zelenino, tropskim rastjem, živ-
ljenjsko žilo Nila in "Mesečevimi gora-
mi" (5110 m), gorstvom Rwenzori, o
katerem so pisali že stari Grki.
AKTUALNO oktober 13
Iz vlažne priobalne vročine smo se premaknili vse do
krajev zmerne toplote in prijaznega podnebja na povpreč-
ni višini tisoč metrov. Vmes smo obiskali čez 150 različnih
plemenskih kultur in preskočili dolino, v kateri se je začelo
človeštvo. In, če smo skavti, smo se vmes ustavili še v Nyeri-
ju, kjer je svoja zadnja leta preživel in kjer počiva BP.
Pa je varno?
Ob omembi Afrike se nam, žal, avtomatično utrneta
naslednji misli: bolezni in vojne. Veskakor, malarija je tu-
kaj nekaj precej običajnega, a niti slučajno ne tako groz-
nega, kot se zdi od daleč. Nekaj takega kot gripa v Evropi.
Tudi spopadi na žalost niso popolnoma tuji nobeni od
vzhodnoafriških držav, so pa, kadar se pojavijo, lokalizira-
ni. Če si dobro obveščen (recimo, da povprašaš mene na
mihaŽedirisa.org) in se držiš stran od nevarnih območij,
ti ne bo hudega. No, konec koncev ti tja niti ne bi pustili.
Turizem je preveč pomembna ekonomska panoga za vse
tri države, da bi se poigravali z varnostjo obiskovalcev.
Položaj je dokaj slabši v širši regiji. Somalija ostaja de-
žela v razsulu, čeprav se trudijo narediti red. Etiopija se po-
strani gleda z Eritrejo, s katero se je dolgo bojevala za ne-
pomemben kos ozemlja. Sudan je ostro razdeljen na črni
in arabski del, ki debatirata prek pušk. V Kongu se še slišijo
odmevi vojskovanja. V Ruandi je mir, vendar se bojijo vr-
nitve genocidnežev, ki so prebegnili v Kongo, tamkajšnji
voditelji pa bi se jih radi znebili. Burundi je v vojni.
Vse omenjene države ali vsaj njihove dele bi se dalo
prišteti k širši vzhodni Afriki. Da jih pretežno stabilne tri še
ne želijo v svoji Skupnosti, je logično. Kar je glavno, je, da
je splošni trend pozitiven, da se območje vendarle počasi
umirja. In da je možno v Ugandi, Tanzaniji, Keniji, Ruan-
di in Etiopiji mirne duše potovati. Prve tri na spisku imajo
še to prednost, da ti vize ne potečejo, če se giblješ malo križ
kraž. Praktična posledica Skupnosti pač.
Toliko za prvič. Naslednjič vam predstavim svoj dom
ob ugandskem jezeru Bunyonyi, ki bo postal slovenska
baza in, upajmo, mednarodni skavtski center. Če vam bo
mesec do nove številke Tabora prepočasi mineval, pa se og-
lasite na naši strani www.edirisa.org, ki ima poseben slo-
venski del. Enkrat mesečno po elektronski pošti oddajam
še "Iz Srca", mesečni dnevnik manj specializirane vsebine.
Uživajte.
