Revija Tabor 2001/10
Saj ni res 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
AKTUALNO
Vodniški
Vodniški tečaj
tečaj
Vodniški tečaj MZT Mojca, RHV
Inštruktaža je mimo. Imam točno 4 ure. Moram razpakirati,
oprati in posušiti perilo. Vse to je razbijalo v moji glavi. Šele
ko sem sedla v avto in je Majcen speljal, mi je malce odle-
glo. Ampak brez zapletov ne gre in tako sva čez približno pol
ure zares zapustila Ljubljano. Ko sva prišla na Šmartno na
Pohorju je bila že noč. Takoj so naju poslali na bivak, kjer
sva se končno srečala s tečajniki. Polno novih obrazov in le
malokateri se mi je zdel znan. Prižgali smo ogenj in pričelo
se je ...
Dinko nas je popeljal v njegov svet, kjer je zadišalo po
morju in tečajniki so izvedeli vse o naši vasi in njenih prebi-
valcih (v vasi namreč živijo solinarji, ribiči in ovčarji, ki skr-
bijo za visok vaški proračun). Nato so nam turisti - tečajniki –
predstavili njihova mesta in vasi – rodove. Ko smo se dodobra
seznanili in so tečajniki zlezli v svoje bivake, je vodstvo (v tem
primeru mi, žal) zlezlo v meter širok, pol metera visok in kar
precej dolg bivak. Takoj smo občutili, kako se počutijo sardi-
nice v konzervi.
Tako se je zame začel prvi dan. Nato so dnevi minevali kot
sekunde. Program je bil pester, vsi so uživali in nikoli nismo
imeli dovolj časa. In če vprašate, kaj je bilo najboljše, vam
sploh ni moč odgovoriti. Nekateri bi rekli, da potep, saj je
končno prišla na vrsto orientacija, pa tudi nas (vodnikov) so
se znebili za nekaj časa. Drugi spet bodo pohvalili večerne de-
lavnice: masažo, nočni tek, izdelovanje štampiljk, oblikova-
nje iz mavca, mafijo ... Tretji bi se odločili za škampijado. Vse
nas je navdušil naš prijatelj Heiko z njegovo delavnico. Vsi pa
bi najbrž pohvalili tudi zanimive večere. Ni nam manjkalo ne Majcen v popolnem elementu – škampijada
impro lige, pesmi, gozdnih modrosti, nočnih iger, ki so jih
pripravili tečajniki sami, krsta in porok. Najzanimivejši pa je
bil seveda zadnji večer s ceremonialom. Koga pa ne bi ganila
pot posuta z lučkami, ki te vodijo v krog, ki ga skleneš s svoji-
mi prijatelji? Takrat se je navlažilo marsikatero oko in vsi smo
se počasi začeli zavedati, da se bliža konec. Le kdaj se bomo
spet srečali?
Naslednje jutro smo ovrednotili delo in se poslovili, pos-
pravili šotore in že je avtobus odpeljal proti dolini. Izginilo je
morje, odplula je ladja in vsi smo se vrnili v realni svet. Hvala
vsem, ki ste mi omogočili to potovanje, se vidimo prihodnjič. Dinko ribič in naš šefe – sprejemni odbor
10 revija Tabor
AKTUALNO
Vodniški, kaj je že to? Kakor da
se ne spomnim najlepših 12 dni
mojega življenja!!! Če pa vi ne
veste ali pa se ne spomnite naj
vas spomnim:
12 dni taborniškega žura ,
nadvse zanimivih predavanj (pa
se ne hecam), najboljših
vodnikov kar jih poznam,
malček zoprnih letnih načrtov in
testov, škampijade (po vaše
olimpiade), prekratkega a vseno
najbolj zabavnega bivaka in Lavbout – naše edino prevozno sredstvo
potepa, Dinkota Ribiča, noseče
starešine, spominov, kako je
imeti VOLKA (Kronglca) za taborovodjo, stiskanja
v šotorih, Nežinih delavnic (namig: MASAŽA), Konec. Ja, prav ta beseda je zadnji dan
jutranje telovadbe, skritih prijateljev; straniščne vsem odzvanjala v glavah. Nihče si ni
poezije, tabor-trofi (namig: BLATO), porok, upal na glas priznati, da se ura slovesa
sestritev, Trise (psa) ... bliža in bliža… Ko smo pospravili bajtico
Lahko bi naštevala, pa nimam časa! Rada bi samo in šotore, jih natovorili na tovornjak,
rekla: "VODNIŠKI TEČAJ JE ZAKON. Vodstvo smo se že začeli ozirati drug po drugem.
vodniškega tečaja še bolj, vse je ffffffuuuuuuullllll S težkim srcem smo nesli nahrbtnike do
dobr." Pohvale vsem! avtobusa in vsak korak je postal težji in
Mina Stojilov RaR vsak naslednji še težji. Edina misel, ki
nam je prišla na pamet – to je to, konec.
Še zadnji objem z vodom, še zadnje
Vodniški je bil boljši od mojih pričakovanj. Bil je besede vodnikov, še zadnji pogled.
bolj sproščen, povečini ni bilo pritiska s strani Odhod na avtobus. Ko je avtobus
vodnikov in strogega nadzorstva kot sem ga speljal, so se nekaterim utrnile solze.
pričakoval. To je bilo seveda zelo dobro. Tema mi Kakšne solze? Po moje solze sreče, ker
je bila zelo všeč, prav tako povezanost le-te s nam je v tako kratkem času uspelo
prehrano, igrami in animacijami. Morda bi lahko narediti to, kar si ne bi nihče upal
bilo vsega tega še malo več. Test je bil ravno prav priznati na začetku, ustvariti skupino, ki
težak (po sodniškem testu sklepajoč sem
se razume, ki se ima rada, skupino, ki
pričakoval, da bo podoben in sem vesel, da ni bil
tako lahek), morda bi mu namenili nekaj več
ima srce in dušo. Ja, to je skupina z
časa. Pri kraju nastanitve me je motilo to, da smo vodniškega tečaja "Šmartno na Pohorju
bili praktično v vasi. Vse ostalo, kar sem izpustil, 2001", kateri pripadam jaz in nedvomno
je bilo super in oh in sploh tako da ne bi preveč tudi ti.
pleteničil. Lea, RMT
Grega Traven, RaR
oktober 11
