Revija Tabor 2001/10
Saj ni res 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Črne luknje
Primož
Ene najbolj zanimivih in hkrati nedoumljivih objektov v astronomiji
predstavljajo črne luknje. Največji problem je namreč ravno ta, da
so tako "črne", da jih sploh ne moremo videti. Pravzaprav so ti
objekti plod teoretikov, ki se ukvarjajo s takimi vprašanji, kot so:
"Kaj pa če?" in podobno. No, pojdimo lepo po vrsti.
Vse skupaj nam je zakuhala svetloba. Prav ta, ki jo srečujemo na vsakem kora-
ku, brez katere ni življenja in vsaj mislimo, da jo bolje poznamo od črnih lukenj ...
Kaj sploh je to? Je valovanje? Ali so to delci, ki letijo z neko hitrostjo? Izkaže se, da nič
od tega – ali pa oboje ... Val na morski gladini potrebuje morje, da se lahko širi.
Zvok tudi potrebuje snov, po kateri se bo širil kot val, če ne drugega je to zrak, ki
obkroža celoten planet. Svetloba pa – čudo prečudno – se širi kot valovanje preko
vakuuma, ki vlada v vesolju in ne potrebuje nikakršne snovi, po kateri bi se širila.
Razen če seveda sama ni snov. In tako se je rodil foton, delec, ki prenaša energijo
svetlobe. Toda tudi fotoni niso delci, kot jih poznamo, saj se gibljejo s svetlobno hi-
trostjo. Vemo namreč, da se noben "normalen" delec ne more gibati tako hitro. Po-
Vesoljski teleskop Chandra, ki je opremljen s leg tega svetloba ustvarja interferenčno sliko na zaslonu, če prihaja iz različnih vi-
sprejemnikom rentgenskih žarkov, je v smeri, kjer rov, kar pa velja le za valovanje. Tako ima svetloba nekaj lastnosti valovanja in ne-
leži jedro naše galaksije prejšnji mesec posnel kaj lastnosti delcev ...
močno povečano rentgensko sevanje, ki je trajalo Zdaj pa pomislimo, da z baterijo posvetimo navzgor proti nebu. Če so svetloba
le nekaj minut – je morda to dokaz, da je v delci, se zaradi gravitacijske privlačnosti Zemlje potencialna energija delcev poveča,
središču naše galaksije črna luknja? kinetična pa zmanjša (zakon o ohranitvi energije – osnovnošolska fizika) in ener-
gija žarka ni več takšna, kot je bila, ko je izstopil iz baterije. Kaj pa če vzamemo na
primer tako velik planet ali zvezdo, da bi svetloba porabila vso kinetično energijo in
se celo vrnila nazaj, kot kamen, ki ga zalučamo k višku. Takrat bi, če bi opazovali
tak planet ali zvezdo, ne videli ničesar,
LUNINE_MENE
saj bi zaradi tako velike gravitacije vsa
svetloba, ki prihaja s planeta (zvezde)
zamrla, preden bi prišla do naših oči.
Polna luna 2. 10. 2001 ob 15:51 Tu pa se začenja teorija črnih lukenj.
Zadnji krajec 10. 10. 2001 ob 6:21 Teorija pravi, da črna luknja nasta-
Mlaj 16. 10. 2001 ob 21:24 ne takrat, ko zvezda z večjo maso dogo-
Prvi krajec 24. 10. 2001 ob 4:58 ri. Dokler zvezda gori, vzdržuje ravno-
vesje med silami gravitacije in silami
Polna luna 1. 11. 2001 ob 6:43
eksplozij (gorenja) – spet fizika iz os-
Zadnji krajec 8. 11. 2001 ob 13:23 novne šole: zakon o ravnovesju sil. Čim
Mlaj 15. 11. 2001 ob 7:41 pa zvezda ugasne, se podre ravnovesje
34 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
in zvezda se sesede sama vase. Če je bila zvezda dovolj velika, sile
gravitacije, ki nastane, ne vzdrži ničesar nam do danes znanega.
Stisne se tako močno, v tako nepredstavljivo gosto snov, kot če bi
hoteli celotno Osončje stlačiti v eno ping-pong žogico. Sili gravita-
cije, ki vlada na površini take žogice pa ne uide niti svetloba ... Se
pravi, da je ne moremo več videti.
Črnih lukenj torej že po teoriji v vesolju ne moremo najti, saj so
po definiciji nevidne. Lahko pa opazujemo pojave, ki se dogajajo v
bližini takih objektov. Če je na primer v bližini neke črne luknje
kaka zvezda, lahko opazimo prehajanje snovi z zvezde in značilno Hipotetičen prikaz, kako črna luknja požira bližnjo zvezdo
rentgensko sevanje, ki nastane ob vstopu snovi v »območje nevid-
nosti«, ko črna luknja požira svojo »žrtev«. Vendar pa to nikakor ni
edini pojav v vesolju, ki povzroča rentgensko sevanje, tako da to še
ne more biti neizpodbiten dokaz za obstoj črne luknje. En takih
kandidatov za črno luknjo se nahaja v ozvezdju Labod, ki je ponoči
vidno iz naših krajev od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni.
Najverjetneje se velike masivne črne luknje nahajajo v središču
galaksij, kjer je tudi največja gostota zvezd. Na našo žalost nam po-
gled na središče naše galaksije, ki leži nekje za zvezdami Strelca in
nam je najbližje (50 tisoč svetlobnih let) zastira velik temen koz-
mični oblak. S prostimi očmi torej tega predela Rimske ceste ne vi-
dimo, pa ne zato, ker je tam črna luknja!
Kljub temu pa je prejšnji mesec vesoljski teleskop Chandra, ki Jedro naše galaksije – Rimske ceste – zakriva
raziskuje dejavnost rentgenskega sevanja na območju, kjer leži sre- ga velik oblak kozmičnega prahu
dišče Rimske ceste, posnel izbruh rentgenskih žarkov, ki je trajal le
nekaj minut. To pa da slutiti, da je nek objekt zašel v bližino more-
bitne črne luknje v samem središču galaksije in tako povzročil krat-
kotrajen izbruh rentgenskih žarkov iz tega območja. To bi bil torej
ZNANE_IZJAVE
lahko dokaz za obstoj črne luknje v središču naše galaksije. Za dobro se je treba boriti
kot vojak, vendar, kateri
vojak lahko sam dobi
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA vojno? SARTRE
Pogosto je težje pojasniti
naša dobra dela kot naše
1. 10. Vzhod: 7:00 1. 11. Vzhod: 6:42 grehe. Marcel AYME
Zahod: 18:42 Zahod: 16:48 Kako moder moraš biti, če
15. 10. Vzhod: 7:19 15. 11. Vzhod: 7:02 hočeš biti dober. Marie
Zahod: 18:16 Zahod: 16:30 von EBNER-ESCHENBACH
oktober 35

