Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
stare, lepe, taborniške...
Jesenska jutra so nekaj najbolj ne- Primož
mogočega. Meglena mrakobnost noč
podaljša v dopoldne, ceste proti prestol-
nici so polne živčnih in napol spečih
voznikov, in veš, da boš spet zamudil v
službo, pa čeprav si šel od doma deset
minut prej kot običajno…
Takrat ti ne preostane nič drugega,
kot da vdan v usodo poslušaš radio, po
možnosti postajo z čimveč glasbe, saj
jutranji napovedovalci običajno stresa-
jo take, da bi jih človek z užitkom… saj
veste kaj.
Prejšnji teden so na moji najljubši
postaji kar nekam hudo pogosto vrteli
popevčice kranjskega kantavtorja, ki je
imel svoje čase tudi kakšen koncert v VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN
gozdni šoli. Medlo se še spomnjam, da Andrej Šifrer
smo dolga leta nazaj poslušali njegove
pesmice, pa so nas kaj kmalu odgnali G
spat, večina vodnikov pa se je v šotore
Vse manj je Cdobrih gosGtilnCG,
priklatila šele bolj proti jutru.
vse manj je Cdobrih ljuDdi,
C
Njegova nedvomno najbolj popu- vse bolj nas dolgčas razjGedea,
larna pesmica mi je dala malo misliti nekoč priajatli zdaj Dtujci smo Gsi
(kaj pa naj človek drugega počne, ko ob
G
pol sedmih zjutraj čaka v koloni). Bese- Znanost in tCehnika, Gavto, teleavizija,
dilo je, če se obesimo na zadnji verz, po- so prikoGvali te v Dzlati brlogD7.
vsem skregano s taborniškimi vrednota- G
več ne pozCnaš ljudi, Dvse bolj se tai
mi. Drugače pa lepo povzema razmiš-
mudi,
ljanje tabornika, ki ga ob misli na mi-
ren večer v naravi zajame melanholija.
in prehGitevaš čas, ne zDnaš več priti v
Že od časov, ko smo jo skupaj z Andre- vas
jem prepevali ob ognju v gozdni šoli,
me tisto vino na koncu nikoli ni motilo. Mreža nevidnih ječ stiska nas preko pleč
Zdaj pa sem opazil, da pesmica opeva stiska nas in duši, tako smo sami
alkoholno omamo, c c c… pustil bom mestni čas, šel bom živet na
Tam nekje pri črnuškem križišču vas
sem sklenil, da je vse skupaj neumnost. čas si bom sam vzel, ne bo me več v
Pesmica je lepa. In če koga moti tisto
rokah imel.
vino na koncu, naj mu prišepnem, da se
da preživeti tudi brez…
Šel bom v dobre gostilne,
šel bom med dobre ljudi,
3232 nalil si bom čistega vina
in zapil se s prijatli do dne.
Najbrž bi moral
biti zadovoljen. Pa vendar, če se po-
gledam, začutim globoko nezado-
voljstvo - toliko je še stvari, ki bi jih
bil lahko storil. To je tisto, kar zares
šteje - ne samo doseganje stvari …
temveč tisto, kar si znal potegniti iz
priložnosti, in priložnosti, ki si si jih
znal ustvariti.
Vsakdo med nami mora odkriti
svojo pot - o tem sem prepričan. Ne-
katere poti bodo bleščeče, druge mir-
ne in tihe - kdo naj odloči, kaj je po-
membnejše?
Zame trenutki, ki so mi največ
dali, niso bili zmerom največji tre-
nutki – kajti, kaj je lahko več kot
narava
solza ob tvojem odhodu, veselje ob
tvoji vrnitvi ali zaupanja polna roka
v tvoji?
Najbolj pa se veselim nalog, ki
me še čakajo - dogodivščin, ki so še
pred menoj. Mogočno reko vidim, s
katero se lahko spopadem; bolnišni-
co, ki jo lahko zgradim; mirno gor-
sko dolino z neznanim sedlom, čez
katero se lahko povzpnem; še nedo-
taknjen himalajski vrh in razdrapan
antarktični ledenik - res, veliko je še
mogoče storiti.
Edmund Hillary - Ni zmage brez tveganja
33
Pugy
33
