Revija Tabor 1999/11
Kdo se boji sprememb? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Taborjenje ob Kolpi
Poletje je za številne ljudi
čas za oddih, sprostitev in nabiranje novih
ne bo zvenelo preveč
enostavno, naj po-
moči za prihodnje podvige. Zakaj bi taborniki vem, da je bila najb-
bili kaj drugačni? Spet smo torej končali na ližja trgovina odda-
letnem taborjenju, le da tokrat ne v Bohinju, ljena 7 kilometrov.
temveč ob Kolpi, v Srednjih Radencih. Po Za vse navdušence
desetih letih smo se prvega že nekoliko nad kulturo smo obiskali bližnjo formo mamam, ki so še ves naslednji teden či-
naveličali in si zaželeli spremembe. In to smo vivo. Ogled slednje pa je bil koristen stile oblačila svojih nadobudnih tabor-
tudi dobili. tudi za vse ljubitelje dobrega starega nikov, pa naj v tolažbo povem le to:
Ko smo se 20. avgusta s solzami v humorja. Če vam zadnji stavek ni naj- moja se še zdaj prebija skozi nepregled-
očeh in robčki v rokah poslovili od star- bolj jasen, se enkrat sami odpravite na ne kupe raznovrstnih oblačil, sam pa še
šev, nas je čakala nekajurna vožnja, za ogled in mi sporoči-
številne pravzaprav kar izlet v neznano. te svoje mnenje.
Po vseh kilometrih in bolj ali manj us- Zadnja velika avan-
pešnem manevriranju našega šoferja tura je bilo bivakira-
skozi ovinke, nas je ob prihodu pričakal nje. Robinzonov
hladen tuš. Pravzaprav tega sploh ni otok brez Robinzo-
bilo, kot tudi ne kuhinje, jedilnice in na, a s kopico kriče-
številnih drugih za življenje bolj ali čih in vreščečih ta-
manj potrebnih pridobitev civilizacije. bornikov. Torej,
Tako nas je pred počitnicami čakala še dvodnevni izlet v
"gradnja" vsega potrebnega za počitni- gozd brez šotorov,
ce. Vsem oviram navkljub smo bolj ali kuhinje, kopalnice
manj uspeli in tako naredili dober uvod in navsezadnje brez čokolade in podob- vedno nisem našel vseh kosov svoje gar-
v prvo taborjenje Kvedrovega rodu ob nih izumov civilizacije. Ko vso stvar za- derobe. Upam, da se bomo vsi, ki smo
Kolpi. Za opis dogodkov prihodnjih dni činimo z nočno nevihto, pa dobimo res Kolpo brodili letos, videli tudi naslednje
bi potreboval bistveno več prostora kot pravo stvar. In tako se je stvar tudi izte- leto. Le da bomo takrat vzeli rafte na-
ga je na voljo. Uvod je bil krst novih ta- kla. Kljub v veliki meri deževnemu vre- mesto šotorov. Nikoli se namreč ne ve!
bornikov, vsakodnevno pa je bil na spo- menu in orjaškim
redu večerni taborni ogenj, ki da tabor- količinam blata na
nemu vzdušju poseben čar, in večerne vsakem koraku je
igre ob njem. Sledil je orientacijski po- bilo to taborjenje
hod za nekoliko starejše in t.i. ‘lov na eno boljših. Da
lisico’ za mlajše. Pri tem naj omenim, otroškega veselja za-
da slednji nima prav nobene zveze s radi spanja na seni-
utrip
pravo lisico in/ali nesmiselnim tekom ku niti ne omenjam.
za njo. Čar igre je preizkusiti svoje ta- Navsezadnje pa je
borniško znanje in najti starejšega ta- ravno druženje
bornika, ki se skrije v okolici tabora - le- stvar, ki ga pri ta-
tos Boštjan nekje med koruzo in fižo- bornikih postavlja-
lom. Kot pravi taborniki smo imeli tudi mo v ospredje. Dež pa smo za naslednje Boštjan Predikaka, fotografije Jana Skaza
38 pohod. In ker vsak tabornik mora jesti,
smo imeli pač pohod v trgovino. Da pa
leto že prestavili na drug termin, tako
da težav z vremenom ne bo več. Vsem
Kvedrob Rod Ptuj
Naše taborjenje
Trebanjski taborniki iz Rodu
sivih jelš smo od 25. julija do 1. avgusta taborili na
Krasincu v Beli krajini.
utrip 39
Na prvi dan taborjenja smo se ob pol os-
mih zjutraj zbrali pred prostori društva in se
odpravili na železniško postajo. Ko je prišel
vlak smo vedeli, da bomo 7 dni živeli v neokr-
njeni naravi.
Prispeli smo na taborni prostor in si poi-
skali šotore. Kot se za vsak tabor spodobi, smo
si napravili tudi jambor, na katerem je plapo-
lala zastava. Prespali smo prvo noč, zjutraj
zapeli himno, pojedli zajtrk in se vsak dan od-
pravili na kakšen izlet. Tako smo obiskali hrib
Kučar, športno letališče, letalo iz 2. svetovne
vojne, …
Kaj pa straža?
Seveda, tudi na to nismo pozabili. Budno
smo pazili na zastavo v poznih nočnih urah.
Le nekateri so zapirali svoje trudne oči in ne-
kateri tudi pospali. Stražo smo popestrili s ko-
ruzo in krompirjem, ki smo jih pekli na ognju
in s tem za nekaj ur umirili lakoto v naših že-
lodčkih. Saj poznate pesem "Naš tabor" in dva
verza: "Na straži pa ojoj, nam motijo pokoj,
itd …" To se je uresničilo, saj so nam ukradli
zastavo. Tudi Kolpa je narasla in poplavila,
tako da smo imeli majhne neprijetnosti. Kar
naenkrat smo dobili ukaz, da moramo pobra-
ti svoje stvari. Šotore smo namreč začeli seliti
v zgornje predele travnika. Ta "podivjana
reka" se je končno umirila in normalno tekla
naprej.
Nismo pa pozabili na kopanje. Bili smo
39
tako neučakani, da smo vsi oblekli kopalke in
poskakali v 16 stopinj Celzija mrzlo vodo.
Ko smo junaki prišli iz vode, smo urno
stekli k brisačam.
To so moji vtisi s tabora.
Andrej Žužek, Rod sivih jelš Trebnje
