Revija Tabor 1999/11
Kdo se boji sprememb? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Meteorski roj Leonidov Primož
Lani je bil napovedan spektakularen meteorski roj Leoni-
dov, vendar pa so bili v najboljšem položaju za opazovanje
Japonci in prebivalci severnega Pacifika. Opazovalci so poro-
čali o žarečih kroglah, ki so se spuščale z neba. Vsako minuto
se je utrnilo vsaj 10 svetlih meteorjev. Letos bo v noči s 17. na
18. november teh utrinkov vsekakor manj, bomo pa v bolj-
šem položaju za opazovanje kot lani, saj se bo roj letos doga-
jal nad Evropo in zahodno Azijo. Vrhunec letošnjega roja
Leonidov nastopi ob 03:08 zjutraj. Do tega izračuna so astro-
nomi prišli glede na lanskoletna opazovanja. Glede na to, da
pa so meteorski roji še vedno dokaj nepredvidljivi (lani so za-
beležili celo dva maksimuma), lahko pričakujemo vrhunec
tudi kakšno uro ali dve prej ali kasneje. Ozvezdje Lev, od ko-
der bodo prihajali meteorji, se bo nahajalo na vzhodni strani
neba že nekako od polnoči naprej. Počasi se bo vzpenjalo nad
obzorje in bo v času vrhunca kakih 40 ločnih stopinj nad ob-
zorjem. Ko bo Lev najvišje na nebu (proti jugu), se bo začelo
daniti. Na sliki je podano povprečno število utrinkov na uro
po posameznih delih sveta, seveda pa je to mišljeno za kraje
brez smoga in luči. Torej Ljubljana ne bo najbolj primerno
mesto. Luna zaide že ob pol enih zjutraj in nas ne bo motila
Področja s katerih bo moč najbolje opazovati maksimum meteorskega roja Leonidov v
pri opazovanju.
noči s 17. na 18. november 1999. Na sliki je jasno vidno, da je letošnji optimalni položaj
za opazovanje Leonidov le malce vzhodno od naših krajev. Črte z oznako pomenijo
število utrinkov na uro.
ZNANE IZJAVE
Nobeno načrtovanje inte-
LUNINE MENE lektualca z vsemi finesami
Mlaj 08.11. 99 ob 04:54 njegovega mnogostransko
Prvi krajec 16.11. 99 ob 10:04 izobraženega razuma ne
Polna luna 23.11. 99 ob 08:06 more nadomestiti enega
Zadnji krajec 30.11. 99 ob 00:21 samega samcatega intuitiv-
ozrimo se
Mlaj 07.12. 99 ob 23:33 nega duhovnega prebliska.
Prvi krajec 16.12. 99 ob 01:51 (Freitag)
20 ozrimo se v nebo
Venera kot Danica
Če boste opazovali meteorski roj Leonidov, gotovo ne boste
spregledali planeta Venere, ki bo že od 4h zjutraj krasila vzhodno
nebo. Venera bo v letošnji jeseni zjutraj zelo dolgo in visoko na
nebu, tako da bo upravičeno nosila ime Danica. Na jutranjem
nebu se bo zadrževala celo zimo, vse do pomladanskih dni. Venera
je notranji planet, zato je vedno na isti strani Zemlje kot Sonce in
zato tudi nikoli ni vidna celo noč. Opazujemo jo lahko le pred
sončnim vzhodom kot Danico ali po sončnem zahodu kot Večerni-
co, odvisno pač, ali je navidezno "levo" ali "desno" od Sonca. Torej
ne iščimo Venere zvečer na nebu, če je vidna zjutraj in obratno.
Zemljin sosed - planet Venera
Prehod Merkurja čez Sončevo ploskev
Redko se zgodi, da nek planet navidezno prečka sončevo plo-
skev. Za nas, ki gledamo z Zemlje, sta edina možna kandidata za
tak dogodek planeta Venera in Merkur, torej planeta, ki sta še bliž-
je Soncu, kot Zemlja. Merkur, ki je Soncu najbližje, navidezno
prečka njegovo ploskev v povprečju 13 krat v stoletju. Venera, ki je
od Sonca bolj oddaljena, pa v povprečju manj kot enkrat v stoletju.
Letos bo Merkur prečkal Sonce 15. novembra okoli pol enajste ure
zvečer. Na žalost takrat Sonca pri nas nad obzorjem ne bomo vide-
li, pač pa si gremo lahko dogodek ogledat v Ameriko ali na Pacifik.
Letos je prehod Merkurja čez sončevo ploskev še posebej zanimiv,
saj bo za nekatere opazovalce z Zemlje (naprimer iz južne Avstra-
lije in Antarktike) senca Merkurja le oplazila sončevo površino.
Kaj takega se dogodi v povprečju le enkrat na tisočletje. Slika pred-
stavlja s Soncem osvetljeno površino Zemlje v času merkurjevega
prehoda. Na sliki je označena tudi meja med popolnim prehodom
Prehod Merkurja preko sončeve ploskve 15. novembra 1999. Slika prikazuje osvetljeno
in le delnim prehodom preko sončeve ploskve. stran Zemlje, od koder bo pojav možno opazovati. Vrisana je tudi meja med popolnim in
delnim zakritjem.)
v nebo
VZHODI IN ZAHODI SONCA
1. 11. 99 15. 11. 99 1. 12. 99 15. 12. 99
Vzhod 06:42 07:02 07:23 07:37
Zahod 16:49 16:31 16:19 16:17
21
