Revija Tabor 1998/12
Nova metla 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
VEČ NAS JE, BOL’Š
NAM GRE
UTRIP IZ SLOVENIJE ...
... IN OD DRUGOD In tako je tudi bilo. Kljub snegu do kolen,
poledici, eni poškodovani rami in mega
mrazu, smo se imeli super.
Najbrž se sprašujete, o čem govo-
Kostanjev piknik v Mislinji rim. Govorim o srečanju bodočih in-
štruktorjev temeljnega tečaja 2. izmene
in posebnih gostov. Srečanje so organi-
Tudi na severu Slovenije, na obronkih pohorskega gozda, natančneje
zirali temeljni tečajniki iz Rodu jezer-
v Mislinji, se dogajajo zanimive taborniške akcije. V soboto, 17. oktobra
skih zmajev iz Velenja. Seveda so jim
1998, smo se zbrali, da bi si napekli kostanj in se odžejali ob kozarčku
pomagali tudi izkušenejši člani rodu.
sladkega mošta in soka. Zgodaj zjutraj smo mislili, da piknika sploh ne
In tako smo se v petek, 6. 11. 1998, ob
bo, saj je bilo vreme primerno bolj za deskanje ali jadranje kot za piknik.
19.30 dobili pred Rdečo dvorano. Ker
Veter je tako pihal, da bi Mislinjo lahko odpihnil do Ptuja in nazaj. A
smo imeli bolj malo avtov, smo se mo-
okrog pol treh (takoj, ko so prišli naši gostje - taborniki iz Slovenj Gradca)
rali malo stisniti in tako smo se odpelja-
se je umiril. Kasneje smo ugotavljali, da so se najbrž "pripihali" z vetrom,
li v »višave«, na prelaz Sleme, na 1.100
namesto da bi se pripeljali z avtobusom.
m, 25 km vstran od Velenja. Ko smo
Piknik se je tako le začel. Najprej smo postavili velik ogenj in ponosno
prišli gor, smo se najprej pometali v
zapeli taborniško himno. Dokler nismo bili že prav pošteno utrujeni in
sneg, nato pa smo se nastanili v majhni
željni kostanja, je potekal zanimiv kulturni program z igrami in skeči.
hiški poleg Andrejevega doma na Sle-
Obiskali sta nas celo dve čarovnici, ki sta vedno uganili, karkoli smo si za-
menu. Najprej smo morali zakuriti, za
mislili.
kar so poskrbeli Sergej (ki smo ga zara-
Medtem ko so vodniki vztrajno obračali kostanje, je bila glavna tarča
di njegovega nadvse koristnega dela
zabave gugalnica. Nekateri so se še boječe plazili proti vrhu, ko so drugi že
poimenovali Lucifer) & CO. Nato se je
z vso vnemo preskušali kakovost vrvi in drevesa, s katerim je bila poveza-
začela zabava. Za to je bil predvsem za-
na. Več kot padcev je bilo mojstrovin, lupingov in telemark doskokov na
služen Mile, ki je z neko trobento ska-
travo a'la Primož Peterka. Pa naj še kdo reče, da taborniki nismo spretni
kljal okoli in nas vse spravljal ob pamet.
in iznajdljivi.
Zaspali smo zjutraj - kdaj točno, ne ve
Obe lastnosti je bilo treba uporabiti, ko so vodniki-peki končali z de-
nihče ...
lom. Težko je bilo nad gugalnico navdušenih 80 tabornikov in tabornic
Naslednje jutro nas je zbudil Mar-
spraviti k posodam, polnim žarečih dobrot. A uspelo je! Ko smo se najdeli,
ko, vendar nad njegovimi idejami o bu-
smo ob ognju tako glasno zapeli nekaj pesmi, da smo vsem morebitnim
jenju nismo bili najbolj navdušeni.
medvedom v okolici onemogočili priprave na zimsko spanje.
Zato smo še malo zaspali ... do 13.00 ...
Ura je vztrajno bežala in ker ni bilo več vetra, da bi se lahko naši gost-
nato pa kosilo. Topel obrok nam je pri-
je "odpihnili" nazaj v Slovenj Gradec, so morali pohiteti na avtobus. Z
jal, bil pa je prav potreben, saj smo ta-
rutkami okoli vratu in z mislimi, da se še kdaj srečamo ob takšni ali dru-
koj zatem odšli na krajšo orientacijo.
gačni priložnosti (v mislih smo imeli tudi akcijo vod-vodu), so v ravni vr-
Na poti smo reševali krajše teste, s kate-
sti poiskali mislinjsko avtobusno postajo. Če so jo našli in kaj se je dogaja-
rimi smo si skoraj zlomili možgane. Ko
lo potem, lahko navadni smrtniki le tuhtate in ugibate. Mislinjski ali slo-
smo prišli nazaj na cilj, smo morali po-
venjgraški taborniki tako ali tako veste, vsi ostali taborniki pa na pomoč
kazati znanje tudi na področju postav-
pokličite že prej omenjene čarovnice ...
ljanja snežakov. In tako so nastali mož-
je z visoko potenco, pa čarovnice in še
36 TABOR
marsikaj. Hoteli smo izvesti še
nogomet, vendar je bil mraz
prehud ... Malo smo se ogreli v
naši topli kočici, potem pa šli
pihat svečke. Gor in dol po bre-
gu, pihanje, strategije in "ne-
vemkajševse" se je zvrstilo tam.
Potem pa si je ubogi Aleš spah-
nil ramo (ali nekaj takega).
Stari, upam, da dobro okrevaš!
Kakorkoli, malo smo še pihali,
nato pa se odpihnili na večerjo.
Po večerji pa spet čaga, da
ji ni para. Tokrat smo šli spat
malo prej, vendar so se gostu-
joči Velenjčani spremenili v
»pokrov-raverje« in nas sredi
noči vrgli iz spalk. Poskušali
smo jih ohladiti, vendar so še
enkrat odigrali svojo točko -
naslednjič hvala bogu ob 9.00
zjutraj. Žalostni, da moramo
že domov, smo začeli posprav-
ljati, vmes smo še malo pozaj-
trkovali in se ob 12.00 končno
odpravili. Manjšo nesrečo, ki se
je dogodila zaradi poledice,
smo hitro popravili, nato pa se
po suhem asfaltu odpeljali pro-
ti Velenju. Pri Rdeči dvorani je
sledilo dolgo in žalostno po-
slavljanje, nato pa smo se raz-
kropili vsak na svojo stran.
Bilo je "fajn". Hvala Ve-
lenjčanom, da so se tega spom-
nili, vendar se tukaj še vedno
pojavlja eno vprašanje: KAJ ZA
HUDIČA JE FRBAJS!?!?!?
Jasna V., XI. SNOUB
TABORNIŠKA REVIJA 37
