Revija Tabor 1998/12
Nova metla 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
IZLE
T ZAHODNE KARAVANKE S
STOLOM ALBATROS
Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki leži v smeri V - Z na
dobršnem delu naše severne meje. Pričnejo se na zahodu (že izven nezgrešljiv. Prešernova koča 2174 m vi-
Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske višine), ki je soko na južni strani se v lepih dnevih
hkrati pomemben cestno-železniški mejni prehod med Avstrijo in vidi npr. s Šmarne gore in prav gotovo
Italijo. Prvi pomembnejši vrh skupine je Peč (1510 m). Tod se stikajo še od marsikje drugod. Vrh je skratka
meje treh držav (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje enkraten razglednik. Dosegljiv je z vseh
je vrh postal znana izletniška točka. Kot smo gorsko skupino na strani. Najbolj znani sta južna in
zahodu omejili z mejnim prehodom, jo lahko tudi na vzhodu zaključimo vzhodna varianta pristopa. Severna je
z mejnim prehodom Mežica. Zadnji pomembnejši vrh Karavank je primernejša za Avstrijce in še to v glav-
2125 m visoka Peca s Kordeževo glavo. nem le poleti, zahodna pa je zelooo dol-
Zahodni del za razliko od vzhodne- ga. Stol je poleti in pozimi najlaže do-
Celotno gorsko verigo, ki v dolžino ga predstavlja dokaj enotno gorsko veri- segljiv po južni varianti, se pravi, če kre-
šteje kar lepo število kilometrov, lahko go. Edino neenotnost predstavlja zao- nemo iz Žirovnice mimo Valvasorjevega
razdelimo na vzhodni in zahodni del. krožena skupina vrhov okoli Zelenice doma (1171 m) ter se povzpnemo skozi
Delitveno točko predstavlja Ljubelj (Begunjščica z V. vrhom 2060 m, Vrtača gozd in nato preko južnih pobočij dose-
(sedlo 1369 m ali mejni prehod 1058 2181 m, Palec 2026 m ter drugi) takoj žemo vrh. Nekaj manjšo relativno vi-
m). Vzhodni del ne tvori v celoti poveza- zahodno nad Ljubeljem. Ti vrhovi sodi- šinsko razliko moramo premagati v pri-
ne in izrazite gorske verige, temveč jo v skupino najtežje dostopnih kara- meru, da krenemo z Ljubelja (pozimi si
predstavlja več manjših med seboj rela- vanških vrhov in so tudi zato nekaj po- do Zelenice lahko pomagamo celo s se-
tivno nepovezanih skupin vrhov (Košu- sebnega (glej Tabor 2/95). dežnico - vzhodna varianta), vendar je
ta /glej Tabor 12/97/, Olševa in Peca). Vzhodni začetek v eni liniji enako- ta tura orientacijsko in tehnično zah-
Kot zanimivost lahko omenim še, da dr- merno nizajočih se vrhov pa predstavlja tevnejša. Z vozilom lahko prvo (južno)
žavna meja na vzhodnem robu Košute Stol (2236 m), ki je hkrati najvišji vrh varianto precej skrajšamo. Cesta do Val-
(M. Košuta 1740 m) zapusti Karavanke Karavank. vasorjevega doma je celo pozimi mar-
in se za kratek čas naveže na Savinjsko - sikdaj presenetljivo visoko prevozna
Kamniške Alpe (M. Baba 2018 m - Mat- Stol 2236 m (zimske gume, verige, 4 x 4, sopotniki-
kova Kopa 1957 m). Tod se avstrijsko Stol se nahaja SV nad Žirovnico. S porivalci, ...). Toda pozor - pozimi je,
ozemlje z dolino Belska Kočna kot oster svojo značilno kopo je očem praktično ne glede na smer pristopa, nujno upo-
jezik zajeda globoko na sončno stran števanje vseh pravil varnega zimskega
Karavank. Meja se na Karavanke vrne gorolazništva. Južna in vzhodna va-
šele, ko se približa Olševi. rianta nam
Pogled na Stol z juga
32 TABOR
tudi - vsaka po svoje - ponujata lep in Golica 1835 m
zanimiv turni smuk. Golica je široka plečata gora, ki za- Izhodišče: Jesenice (vlak, avtobus),
Zahodno od Stola se vleče dolg gre- pira vse severno obzorje nad Planino Planina pod Golico (avto);
ben, kjer se nahajajo sprva trije dvatiso- pod Golico (933 m, tod tudi Dom pod Časovnica: Jesenice - Planina pod
čaki (Potoški Stol 2014 m, Vajnež 2104 Golico), od Jekljevega sedla (1488 m) Golico: 1h, Planina pod Golico - Golica:
m in M. vrh 2017 m) združeni v skupi- na zahodu do sedla Suha (1438 m) na 3h;
no Belščice, sledi nekoliko nižja Struška vzhodu. Od višine cca 1500 m navzgor Težavnost: poleti lahko, pozimi
(V. vrh 1944 m) ter nato Golica (1835 je gola in porasla s travo. Od tod verjet- nevarnost plazov in zdrsa;
m). no njeno značilno ime. Svetovno slavo Zavetišča: poleti in pozimi Dom
je prav gotovo doživela z znano skladbo pod Golico na Planini pod Golico (933
Avsenikov “Na Golico”. Vzhodno od m, 064/81-291), poleti Koča pod Golico
Izhodišče: za tabornike naj- glavnega vrha Velika Golica (1835 m) (1582 m, 064/81-291);
bolje Žirovnica (vlak, avtobus) kot sta še dva manjša vršiča (Krvavka 1784 Primernost: poleti že za GG-je, po-
začetek južne variante pristopa; m in Adamčeva Golica 1647 m). Zahod- zimi (v ugodnih razmerah in ob
Časovnica: Žirovnica - Valva- no pod vrhom je tudi spomenik. Nekdaj spremstvu ustrezno izkušene osebe) za
sor: 1.30 - 2h, Valvasor - Stol: 2.30 je bila Golica najbolj obiskan vrh v Ka- PP-je;
- 3h; ravankah. Pred vojno sta tu stali dve ko- Vodniška literatura: vodnik Kara-
Težavnost: poleti tehnično či. Ena tam, kjer je koča tudi sedaj, in vanke (S. Klinar) ter razne karte;
nezahteven izlet po označenih po- druga prav na vrhu. Poleti slovi Golica
teh; pozimi pazljivo glede orienta- po širokih planjavah narcis. Običajen
poletni dostop vodi mimo Koče pod Go-
cije v spodnjem delu (v gozdu),
zgoraj nevarnost plazov in zdrsa; lico (1582 m) preko južnega pobočja.
Drage bralke in dragi
Zavetišča: pozimi predvsem Pozimi je zaradi precej strmih pobočij bralci!
Valvasorjev dom (1171 m, 0609/ najugodnejši dostop preko Jekljevega
628-648, 064/802-158), poleti še sedla, kar je tudi najugodnejša turno- Upam, da je tudi v današnjem se-
Prešernova koča (2174 m, 0609/ smučarska smer. Seveda obstajajo tudi stavku bilo marsikaj zanimivega. Če iz-
611-366, 064/806-396); drugi, manj obiskani dostopi. leti ne mikajo, potem ta rubrika pač ni
Primernost: poleti že za GG- Od Golice dalje proti zahodu sledi za vas. Kljub temu pa sem prepričan, da
je, pozimi (v ugodnih razmerah vrsta vrhov vse do Babe (1891 m) in sem nekaterim, vsaj občasno dal kak-
in ob spremstvu ustrezno izkušene najzahodnejšega karavanškega dvatiso- šno dobro izletniško idejo. S tem pris-
osebe) za PP-je; čaka Kepe (2139 m). Še naprej proti za- pevkom se poslavljam od rednega vsa-
Vodniška literatura: vodnik hodu se vrsti kopica nižjih in zelo redko komesečnega sodelovanja pri nastaja-
Karavanke (S. Klinar) ter razne obiskanih vrhov. Zaradi svoje nizke lege nju Tabora. Seveda pa še vedno upam,
karte. so tudi pozimi tehnično sorazmerno da mi bo uredništvo odstopilo prostor v
nezahtevni. Njihova neobiskanost in s reviji, če bom nekoč v prihodnosti dobil
sveže in zanimive prebliske. Bye-bye.
Vrtača z Zelenice, desno Zelenjak, v ozadju Stol
tem povezana odsotnost markiranih
poti pa jim dajeta svojevrsten čar. Ni po-
trebno posebno poudarjati, da je z nji-
hovih pobočij lep razgled na Julijske
Alpe na drugi strani zgornjesavske doli-
ne.
TABORNIŠKA REVIJA 33
