Revija Tabor 1998/12
Nova metla 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
NEZNANA SILA Primož
P
rve medplanetarne sonde, ki so bile poslane z Zemlje, da bi
posredovale nekaj od bliže posnetih slik planetov Jupitra in
Saturna, so že daleč izven Osončja. Kljub temu, da v medzvezd-
nem prostoru nimajo več kaj poslikati, pa NASA še vedno vzdržuje radijsko
zvezo s temi sondami. Glede na to, da v medzvezdnem prostoru ne deluje
nobena nam poznana sila, razen šibke gravitacije bližnjih zvezd, se dogaja
s sondami nekaj čudnega. Znanstveniki NASE so namreč ugotovili, da se
sondam manjša hitrost, kar je v nasprotju s pričakovanji. Kakšna sila
deluje nanje, nihče ne ve!
SATELITI SISTEMA IRIDIUM
Projekt IRIDIUM je na novo zasno-
van sistem za potrebe mobilne telefoni-
je GSM in tudi ostale telekomunikacij-
ske storitve. Ideja izhaja predvsem zara-
di večnega problema nepokritosti s sig-
nalom zaradi neravnega, hribovitega
terena na Zemlji. Sprva je bilo zamišlje-
no, da bi v orbito okoli Zemlje poslali 77
satelitov, ki bi bili enakomerno razpore-
jeni okoli njene oble, tako da bi tvorili
mrežo oddajnikov za potrebe telekomu- mreč tako blizu zemljine površine (500 amaterski astronom je posnel blisk, ki
nikacij. S tem bi bilo doseženo tudi ti- do 780 km), da sateliti zaradi odboja je trajal 20 sekund z Zenitovim fotoapa-
sto, kar si vsak uporabnik mobilnega te- sončne svetlobe lahko zasvetijo celo ratom na stojalu povsem po naključju.
lefona želi - biti dosegliv kjerkoli na tako močno kot Luna v času prvega ali
Zemlji (tudi v puščavi ali na oceanu). zadnjega krajca. To pomeni, da so lah- SAJ NI RES PA JE!
Iz števila satelitov v orbiti izhaja ko vidni tudi podnevi, ne samo ponoči. Razmišljanja o vesolju lahko pripe-
tudi ime projekta. Iridij je namreč tisti Blisk odseva Sonca od satelita traja po- ljejo tudi do različnih drznih teorij. Ru-
kemijski element, ki ima 77 elektronov, navadi od 5 do 20 sekund, odvisno pač ski znanstvenik P. D. Ouspenskij je ta-
ki krožijo okoli njegovega jedra. Tre- od kraja, od koder opazujemo. Na In- kole razmišljal o razsežnostih časa in
nutno je v orbiti le 72 satelitov, od tega ternetu se že dobijo programi, ki omo- prostora. Čas naj bi bil - prav tako kot
66 delujočih in 6 rezervnih. Sistem so v gočajo izračun preleta satelitov za posa- prostor - sestavljen iz treh dimenzij. To
orbito postavile ruske, kitajske in ame- mezne kraje po svetu, tako da je taka naj bi pomenilo razširitev Einsteinovih
riške rakete. Sateliti so razmeroma zelo opazovanja tudi možno načrtovati. Sli- idej. Trdil je, da mora obstajati čas, ki
nizko v orbiti, to pa je razlog, da smo ka predstavlja enega prvih posnetkov večno ostaja "zdaj" - zdaj, ki večno os-
tudi astronomi dobili novo vejo pojavov takega pojava, še v času, ko še niso ob- taja zdaj. Zdaj, ki je negiben in obsega
za opazovanje. Orbita satelitov je na- stajali programi za izračun. Belgijski ves čas, ki bi mu lahko rekli neskonč-
18 TABOR
LUNINE MENE: ZNANE IZJAVE
ščip 03.12.1998 ob 16:21 Govorijo nam, naj se
učimo iz tujih izkušenj. To
zadnji krajec 10.12.1998 ob 18:55 je tako, kot bi hoteli biti siti
od kosila, ki ga je pojedel
mlaj 18.12.1998 ob 23:44 nekdo drug.
prvi krajec: 26.12.1998 ob 11:47
Začetek zime : 22.12.1998 ob 02:55
nost. Toda potem je še ena dimenzija, čas, ki je del našega
lastnega, specifičnega "zdaj", ki nam nudi na stotine možno-
sti ali smeri, v katerih lahko napredujemo proti prihodnosti.
In tisti hip, ko smo se odločili in se premaknili, nam novi
"zdaj" ponudi na stotine drugih, novih možnosti. Sklepal je
celo, da se čas ponavlja v neskončnost, da se ponavljajo vsi
življenjski vzorci, tako, da vsak moški in ženska, ki sta bila
kdaj rojena, vedno znova preživljata svoje življenje ...
ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV
Prejšnji mesec smo bili lahko priča spektakularnemu po-
javu - meteorskemu roju Leonidov. Ta roj so napovedovali že Ta mesec pa bo še en zanimiv roj - meteorski roj Ge-
dolgo, saj je izvor znan. Pojav povzroči komet, ki se vsakih 33 minidov (meteorji bodo leteli iz ozvezdja Dvojčka). De-
let vrne v bližino Sonca in vedno prečka zemljino tirnico na cembra sta zvečer Kastor in Poluks na vzhodni strani
mestu, kjer se Zemlja nahaja 16. ali 17. novembra (odvisno neba. Okoli 12. in 13. decembra pričakujemo do 100
od prestopnega leta). Letos je komet prečkal zemljino tirnico svetlih utrinkov na uro. Opazovanj tudi ne bo preveč
januarja in seveda za seboj pustil veliko "smeti" - drobnih del- motila Luna, saj je 10. zadnji krajec.
cev prahu in leda, ki so sredi novembra s hitrostjo 100.000
km/h leteli skozi njeno atmosfero
in ki smo jih lahko opazovali kot
bleščeče krogle, ki so padale z
neba nekako iz smeri ozvezdja
Leva. Od tod tudi ime Leonidi. To
je bil vsekakor najbolj spektakula-
ren roj zadnjih let, saj se je v pov-
prečju utrnilo preko 1000 utrin-
kov na uro, pa čeprav je bilo to
mnogo manj od pričakovanj.
Eden od letošnjih Leonidov je tudi
19
na sliki.
TABORNIŠKA REVIJA TABORNIŠKA
