Revija Tabor 2021/4
Optimistično v novo leto 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
S coachingom
nad orientacijo,
strah pred
neuspehom,
knjige in odnose
Z Rebeko Caserman se je pogovarjal Mark Baltič,
fotografiji: Rebeka Caserman
Rebeka je stara 17 let in obiskuje 3. letnik
gimnazije. O sebi pravi, da je razmišlju-
joča, osredotočena in aktivna oseba. Pri
tabornikih je že sedmo leto in opravlja
del funkcije gospodarja, na večini akcij pa
nastopa kot delavničarka ter med drugim
poskrbi za kakšno delavnico skice terena
ali orientacijo. Odločila pa se je preizkusiti
tudi coaching.
Že v prvem letu, ko si dobila modro rutico,
si se odločila, da preizkusiš coaching. Kaj si
pričakovala? Kakšni so bili prvi vtisi? Kako si
izbrala coacha? Si vedela, v kaj se spuščaš in
kako je to vplivalo na prva srečanja?
Coaching mi je bil predstavljen kot nekakšna oblika
zaupništva in način, da gradiš na sebi. V tistem času
me je malo bolj zanimala orientacija. Pred izbiro sem
prebrala vse opise in pogledala vsako izmed slik na
spletni strani. Na koncu sem preprosto izbrala nekoga,
ki je po opisu bil dober v orientaciji. Na začetku se
mi je vse skupaj zdelo nekoliko nenavadno. Moja
ohlapna predstava o programu je merila v pravo
smer, ampak se mi ni niti sanjalo, kako vse skupaj
deluje v praksi. Način dela skozi vprašanja (coach
večino časa le postavlja vprašanja in posluša, op. a.)
je bil nov zame in na začetku sploh nisem vedela,
kaj želim. Nekaj časa je trajalo, da sem razširila svoj
obseg razmišljanja iz tabornikov na življenje in da
sem dojela, kaj je moja vloga v tem odnosu. Zdi se
mi, da je bilo zato na začetku tudi mojemu coachu
težko voditi srečanja, ker ni imel s čim delati.
28 Popotniki in popotnice številka 4
zdijo pomembnejše smernice za naprej, ki sem jih
v procesu razvila. Upam, da bom ta odnos do novih
V redu je, če na začetku še ni jasno, kam izzivov lahko ohranila in prenesla na nadaljnje podvige.
bo vse skupaj zapeljalo. Coachi smo na to
pripravljeni in bomo skupaj našli področja,
ki so prava za PP-ja, in mu na teh pomagali Po pogovoru z Rebeko sem ugotovil, da je
zastaviti si zanimive cilje. naredila ogromno. V ciljih je vztrajala precej
časa, prav tako so se nekateri prevedli v do
bre navade. Ampak cilji se spreminjajo! Zato
Kako pogosto sta imela srečanja? Zakaj je nekatere dobre navade ohranimo, druge se
bilo to ustrezno? mogoče lotimo na drugačen način, za tretje
Na začetku sva imela spletna srečanja enkrat na teden, pa ugotovimo, da nam niso toliko pomembni
saj se je prav v tistem času začela prva karantena. Na in naredimo prostor za nove izzive.
začetku so bili krajši časovni intervali koristni, saj sem
imela nekakšen občutek odgovornosti, ki mi je bil
v spodbudo, da naredim nekaj zase do naslednjega
srečanja. Kasneje sva se začela dobivati na dva tedna
in nato na tri tedne. To je bilo smiselno, saj sem se
počasi morala osamosvojiti, poleg tega pa mi je takrat
že nekoliko primanjkovalo časa za tedenska srečanja.
Prav tako nisem dosegla vseh
ciljev, ampak se mi zdijo
Pogostost srečanj se spreminja po potrebi, pomembnejše smernice
kar je čisto ok in je stvar dogovora med za naprej, ki sem jih
coachem in PP-jem.
v procesu razvila.
V prvem delu sta skupaj s coachom raziskovala, Zanimivo mi je bilo, da je bil velik povod za
kaj so sploh tvoje želje. Katere cilje si si zadala? začetek coachinga tvoja želja, da postaneš
Cilje sem razdelila na različna področja: pridobivanje boljša v orientaciji. Kako se je to razpletlo?
znanja, fizično in mentalno stanje ter odnosi. Nato Že pred coachingom sem se poigravala z idejo,
sem za vsak cilj določila, kako pogosto in kaj bom da se udeležim tečaja orientacije in topografije,
izvajala, da ga dosežem. Zadala sem si, da mi do ampak se nanj brez coachinga verjetno sploh ne bi
določenega datuma uspe preteči polmaraton, saj prijavila. Našla bi kakšen izgovor ali razlog proti. Na
sem želela izboljšati svojo kondicijo, da imam vsak topo tečaju sem se imela odlično in sem se veliko
teden neko skupno aktivnost z mamo in sestro ter naučila. Hkrati me je tudi spodbudil, da se začnem
s tem vzdrževala dobre odnose z njima, da mesečno udeleževati taborniških tekmovanj. Od takrat sem
preberem vsaj eno knjigo po lastni izbiri (domače bra- se s stalno ekipo (Roka na lice) že udeležila ROT-a,
nje ne šteje), da vsak teden naredim nekaj v povezavi GROF-a in ZNOT-a.
z orientacijo in se nekaj taborniškega naučim in da
vsak teden rešim kakšno dodatno nalogo v povezavi Pri tem mi je še posebej zanimivo, da si spo-
s šolskimi predmeti, ki me zanimajo. znala svojo veliko oviro, to je "strah pred ne-
uspehom". Na tem sta veliko delala v zadnjem
V drugem delu procesa si potem spremljala delu coaching procesa. Kaj si v sklopu tega
rezultate na poti do ciljev. Kaj si ugotovila? spoznala? Imaš kakšen primer, ko se sedaj
Ugotovila sem, da je zelo težko vztrajati pri rednih bolje spoprijemaš s tem?
aktivnostih, ko rezultati niso takoj vidni. Ustvarjanje Spoznala sem, da se strahu ne moreš popolnoma
novih navad je zelo zahtevno in ne uspe vedno. znebiti. S svojim pristopom ga lahko ublažiš. V mo-
Prav tako nisem dosegla vseh ciljev, ampak se mi jem primeru je bilo tega strahu tako veliko, da me je
december 2021 Popotniki in popotnice 29
