Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Adijo mrzli prsti in
drgetanje na zimskih
akcijah!
Besedilo: Eva Rajh, ilustracije: Darja Čadež, fotografiji: arhiv RSL Logatec
Ko se dnevi skrajšajo, da sončni zahod opazujemo že na poti domov iz šole in megla
kar cel dan visi nad ljubljansko kotlino, se ozremo okoli sebe in opazimo, da je tudi
lepo pisano jesensko listje že odpadlo in novoletne lučke krasijo mestne centre. Zima
se je tiho priplazila izza ovinka in z njo cela kopica zabavnih zimskih taborniških ak-
tivnosti, ki jih lahko počnemo na vodovih sestankih in zimovanjih. Še tako zanimiva
aktivnost pa lahko hitro postane neprijetna, če nam leden veter piha za vrat in nas
že po nekaj minutah začne zebsti.
Da bomo lahko celo zimo v miru uživali tudi pri telesa zaznajo, da se je temperatura okolice spremenila.
aktivnostih zunaj, je zelo pomembno, da smo dobro Receptorji mraza pošljejo signal v možgane, kadar
pripravljeni, preden se odpravimo v zimsko naravo. se površina kože ali naše celo telo ohladi. Zanimivo
Zato bomo v tokratni številki pogledali, zakaj nas je, da lahko občutek mraza poleg nizke temperature
sploh zebe, kaj je drgetanje in kaj lahko naredimo, da okolice sprožijo tudi nekatere kemikalije, kot na primer
preprečimo slabo voljo in prezeble prste na nogah. spojine, ki jih najdemo v meti.
ZAKAJ NAS ZEBE? Signal s površine kože potuje do centra v možganih,
Občutek mraza (ali toplote) se pojavi, kadar posebne zadolženega za termoregulacijo (sposobnost telesa,
živčne celice tik pod površjem kože in v notranjosti da vzdržuje temperaturo znotraj udobnih meja med
18 V divjino številka 4
36 in 37,8 °C). Ta center se nahaja v delu možganov, se to pokaže s podzavestno hitro kontrakcijo mišic,
imenovanem hipotalamus. Informacija s površine imenovano tresenje.
kože se tam primerja z normalno telesno temperaturo
in če je ta prenizka, to občutimo, kot da nas zebe. Ljudje se občutku mraza prilagodimo tudi s spremembo
Hipotalamus nato poskrbi, da se naše telo odzove v obnašanju (začnemo se premikati, naredimo nekaj
in prepreči nadaljnje ohlajanje. počepov, zamenjamo mokre rokavice ali poiščemo
toplo zavetje). Če izpostavljenost mrazu traja dalj časa,
Glavni odziv telesa na mraz je zoženje žil v podko- se telo možni poškodbi tkiva na okončinah izogne
žju na okončinah, s čimer prepreči izgubo še več tako, da se žile za nekaj časa ponovno razširijo, kar
toplote. Tako ohranimo toploto blizu pomembnih vidimo v pordeli konici nosu in ušes.
notranjih organov, za katere je že majhna variacija
v temperaturi lahko neugodna. Pozimi nas zato zelo MEHANIZMI IZGUBE TOPLOTE
hitro začne zebsti v izpostavljene dele telesa (prsti Naše telo je ves čas v ravnovesju med procesi iz-
na rokah in nogah, ušesa, konica nosu ...). Z zmanj- gubljanja in generacijo toplote. Pomembno je, da
šanjem pretoka krvi po izpostavljenih delih telesa le poznamo načine izgube toplote in se posledično
upočasnimo ohlajanje in ne pridobimo nič toplote. pred njimi lahko zavarujemo (ali pa jih pospešimo
Zato je drugi ukaz, ki ga hipotalamus pošlje našemu v vročih poletnih mesecih).
telesu, generacija toplote s termogenezo. Pri ljudeh
Prevajanje je proces, kjer toplotna energija Konvekcija je proces, kjer se segret zrak (ali
prehaja med predmeti, ki so v direktnem stiku. Iz bolj druga tekočina) premakne stran od vira toplote in
toplega predmeta se toplota prenaša na hladnejšega, odnese del toplotne energije. Za lažjo predstavo se
dokler nista v ravnovesju (imata enako temperaturo). spomni na kotliček vrele vode – ko voda izhlapeva,
Vsem zelo znan občutek je sedenje ob večernem je para manj gosta in se zato dvigne ter s seboj
ognju. Če sediš direktno na mrzlih in vlažnih tleh, odnese del toplotne energije. Podobno se dogaja
toploto izgubljaš veliko hitreje, kot če sediš na de- v okolici telesa. Telesna toplota segreje zrak v svoji
belem armafleksu, skozi katerega prevajanje poteka okolici (s pomočjo prevajanja in sevanja), ker pa se
počasneje. Kot splošno pravilo velja, da je prenos topel zrak giblje stran, s seboj odnese del toplotne
toplote hitrejši čez predmete z večjo gostoto. Prav energije. Efekt je še posebej opazen, ko stojimo na
tako te hitreje začne zebsti (hitreje izgubljaš toploto), vetru, saj ta še pospeši gibanje zraka okrog nas. Zato
če na podlagi ležiš, saj se v tem primeru tal dotikaš so recimo debele vetrovke ali puhovke odlične za
z večjo površino. Pomemben opomnik je, da mokre preprečevanje izgube toplote, saj toplemu zraku
stvari hitreje prevajajo toploto, zato je priporočljivo, preprečijo, da zapusti okolico telesa.
da se po aktivnosti hitro preoblečeš iz mokrih ali
prepotenih oblačil.
december 2021 V divjino 19
