Revija Tabor 2014/4
32. Skupščina ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
10 / VEŠČINE
Da pa bodo semena vzklila, sadike pa
še naprej uspešno rasle, moramo za
vodovo "njivo" poiskati tudi primerno
mesto z dovolj svetlobe in tako po
vsej verjetnosti dobimo "okensko
njivo"!
Pravih njiv, vinogradov in
sadovnjakov ne moramo kar "seliti"
po prostoru. V večini primerov se
ti nahajajo na mestih, ki so se v
stoletjih izkazala za najprimernejša
za določene pridelke. Zato se v
Sloveniji na južnih pobočjih z
največ sonca nahajajo vinogradi
ter ponekod sadovnjaki, njive z
različnimi posevki pa zasedajo
ravnine, saj jih je tam najlažje
obdelovati. Senčne lege na severnih
pobočjih in strmejša pobočja pa
zasedajo gozdovi, ki zahtevajo od
ljudi najmanj, če sploh kaj, dela.
JUŽNO, SEVERNO,
PRISOJNO POBOČJE OSOJNO POBOČJE
Vzgojite svojo rastlino in osvojite
MČ veščino Kmetovalec 1!
VEŠČINE / igra 11
Seveda pa je vse naše kmetovanje lahko
zaman, če svojega pridelka ne zaščitimo pred
škodljivci. Veliko snovi, ki se jih v kmetijstvu
za to uporablja, je škodljivih za ljudi in okolje,
zaradi česar je kmetijstvo tudi eden večjih
onesnaževalcev našega planeta. Vseeno pa
obstajajo nekateri starodobni načini zaščite
pridelka pred "nepridipravi", ki okolja ne
zastrupljajo – za vinograde na severovzhodnem
delu Slovenije so na primer značilni "klopotci",
ki s hrupom odganjajo ptice, ki bi se rade
posladkale z grozdjem.
Pridelkov na naši "njivi" ptice POTREBUJEŠ:
verjetno ne bodo preveč ogrožale,
lahko pa vseeno izdelamo mini
ptičje strašilo, ki bo krasilo korito,
preden semena vzklijejo.
Ne pozabite, da je skrb za "njivo" dolgotrajnejša kot samo prvih nekaj dni,
ko na njej vzklijejo prve rastline in se dogajajo največje spremembe – do
prvega vodovega pridelka je namreč še kar nekaj dni. Zato ne pozabite
svoje "njive" redno zalivati, rastlinam pa po potrebi dodati oporo ali pa
odstraniti neželene rastline (plevel), ki jemljejo prostor in hranilne snovi
vašim posevkom. Na koncu bo za nagrado poskrbela vaša "njiva" sama – s
pridelkom! Dober tek!
Ali uganeš, kaj je imel v mislih Oton
Župančič: "Sredi polja jasen grad: sama okna,
nič ni vrat; bogatini pridejo, okna z zlatom
zazidajo." Kozolec, seveda! Gre za slovensko
posebnost – leseno "hišo", v kateri so včasih
shranjevali orodja in vozove, ob koncu košnje
in jeseni pa so vanj spravljali tudi seno in
pridelke, saj so bili pod streho na varnem pred
dežjem, veter, ki je prosto pihal skozenj, pa je
seno le še dodatno posušil.
Zraven na polici
Po poti Programa za mlade
