Revija Tabor 2014/4
32. Skupščina ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 / REPORTAŽA
Noč na NOT-u
Besedilo in fotografije: Žiga Brenčič
NOT. Borovnica, 29.-30. Marec. 37 ekip, 7 posameznikov, 40 organizatorjev, 610 kart, 200
tekmovalcev, 350 sendvičev. Za nami je 37. NOT, tokrat poln preprek in ovir, ki jih je za seboj
pustil žled. Ponoči, za razliko od lani, nismo prestavljali ure, ekipe pa so se kot vedno pomerile v
vrisovanju, znanju topografije, prve pomoči, signalizacije, hitrostni etapi in minskem polju.
Andraž Ravnikar, RST Domžale: “NOT-a se
udeleležujem že 15 let in vsako leto smo zadovoljni z
organizacijo in progo. Prav je, da je bila letošnja proga
prilagojena, čeprav posledično precej lažja, glede
na težke pogoje v gozdu. Sem pa pogrešal več ekip,
ki bi popestrile konkurenco in še izboljšale pristno
taborniško razpoloženje in družbo.”
Eva Čampelj, vodja NOT-a 2014: “Letošnjega NOT-
a se je udeležilo veliko manj tekmovalcev, zato sem
povprašala rodove, zakaj se ne udeležijo tekmovanja.
Odgovori so bili precej enotni: člani, ki si tekmovanja
Da tokratni NOT vseeno ni bil standarden, ga je plačajo sami, imajo na koncu leta za seboj že toliko
popestrila udeležba ekipe skavtov iz sosednje Hrvaške tekmovanj, da jim je to prevelik strošek. Zato se bomo
in obisk novinarske ekipe RTV, ki je posnela kratek Močvirci letos odločili, kako peljati NOT naprej, da
prispevek o tekmovanju. Domažalčani so spet osvo- mu bomo povrnili visoko udeležbo.
jili skupno zmago in tako po treh letih zaporednih NOT je tekmovanje s tradicijo, ki se ga udeležujejo
zmag prejeli prehodni pokal NOT-a - kitaro. Bo šla starejše ekipe že vrsto let in ponosni smo na to,
naslednja tudi njim? Jim bo kakšen rod to preprečil? da se vračajo. Letos smo se odločili za lažjo progo,
Kristjan Jereb, RS Logatec: “Proga je bila dobro da privabimo mlajše tekmovalce, k lažji progi pa
postavljena in primerna tako za začetnike kot za že je botroval tudi zaradi žleda slabo prehoden gozd.
izkušene orientaciste, saj je bila razgibana, tehnično Očitno se je taktika izplačala, saj se ne spomnim, da
pa ne prezahtevna. Vzdušje je bilo seveda odlično. bi kdaj tekmovalci na cilj pritekli tako nasmejani in
Upam, da nam bo šlo naslednje leto tako dobro tudi veseli lažje proge. Ravno to je odlična motivacija, da
med grčami ter da bo še večje število ekip.” bo naslednji NOT, v nekoliko prenovljeni obliki, še
Petra Grmek, RKJ Sežana: “Poleg manjšega števila boljši in še večji.”
ekip in posledično več prostora v telovadnici se mi
bodo letos v spomin najbolj vtisnila podrta drevesa,
ki so letošnji NOT spremenila v ‘orientacijo čez ovire’,
kar se je, če ne drugje, pokazalo na naši časovnici. Kar
pa se organizacije tiče, ostaja NOT vreden pohvale.”
Zmagovalci:
Popotniki: ekipa 107 (RS)
Popotnice: ekipa 206 (RPE-J)
Grče: ekipa 310 (RST)
Grčice: ekipa 405 (RSK)
Korenine: ekipa 501
Solo: Boris (RSK)
Skupna zmaga: RST
OD RODOV / aktualno 37
Zimski bivak RKJ
Kmalu pa se je dan prevesil v večer in sončne žarke
je zamenjalo prasketanje taborniškega ognja, ki je vsaj
za silo posušil naše premočene in premražene nožice.
Pred dolgo in mrzlo nočjo smo še nekaj časa vztrajno
topili sneg in pripravljali vroč čaj ter pekli klobase.
Ob koncu večera smo se, nekateri bolj, drugi manj
uspešno, odkotalili v svoje bivake in se zavili v spalke,
najloni, ki smo jih položili na zamrznjena tla bivakov,
pa so namesto ohranjanja suhih spalk poskrbeli, da
Foto: Miha Grgič Jelen smo se v spalnih vrečah počutili kot bube na drsališču.
Tri mlade tabornice smo se na dan žena pridružile
petim mladim dečkom na zbirnem mestu v Sežani. Ob
prvih sončnih žarkih in spomladanskih temperaturah
smo še enkrat pregledali opremo in se skupaj odpeljali
proti Ljubljani. Prvi postanek: kavica in trgovina, v
kateri smo si priskrbeli zajeten kupček instant živil,
konzerv in čokolade. Sledilo je nadaljevanje poti
in opazovanje prvih cvetočih dreves, ki so bežala
mimo oken naših avtomobilov. Kmalu so se začeli
ob cestišču pojavljati kupčki snega, promet pa se je
zaradi biatlonskega tekmovanja na Pokljuki zgoščeval.
Ločili smo se od skupine zagretih navijačev, parkirali
avtomobile in zakorakali v zasneženo pokrajino. Ko
smo sklenili, da smo dovolj oddaljeni od prizorišča
pokljuškega tekmovanja in morebitnih radovednih
sprehajalcev, smo s sondo izmerili debelino snežne
odeje in začeli s postavljanjem bivakov. Po petih urah
kopanja snežnih lukenj, nabiranja smrečja, pripravljanja
ognjišča in skupnega prostora za večerno druženje,
smo si privoščili zaslužene instant dobrote ter počitek
na popoldanskem soncu. Foto: Miha Grgič Jelen
Za razliko od nekaterih, ki so se že ponoči zbujali
zaradi nizkih temperatur, smo se drugi zbudili v idilično
sončno zimsko jutro. Pospravili smo delovni nered
prejšnjega dne, odkorakali nazaj do avtomobilov, si
umili zobke in se kakor pravi turisti (med njimi smo
opazili tudi Wernerja in Sašo Lendero) odpravili
na blejsko kremšnito. Na poti domov nismo smeli
izpustiti kosila na bon v študentski menzi v Rožni
dolini ter vleke okvarjenega vozila našega taborniškega
prijatelja, ki je obtičal na Dolgem mostu.
Otroško veselje nas je spremljalo vse do vrnitve v
spomladansko Sežano, kjer smo že začeli z načrtovanjem
Foto: Miha Grgič Jelen
naslednjega bivaka. P. K.
