Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
30 november
Poleg izzivov, s katerimi so se ekipe spopadale,
pa je bilo pomembno tudi taktično odločanje o izbiri
trase in pobiranju kontrolnih točk, saj sama hitrost
premagane proge ni bila ključnega pomena za dober
končni rezultat. V prvi vrsti je bilo namreč pomembno
število najdenih kontrolnih točk in opravljenih nalog.
Zato sta bila veliko bolj kot moč in hitrost pomembna
usklajenost ekipe in dobro poznavanje svojih močnih
in manj močnih področij. Vsekakor pa je na taki avantu
ri na koncu veliko bolj kot rezultat pomembno, kakšna
je bila pot do njega. Nasmejani in zadovoljni obrazi
udeležencev so nam govorili, da so za njimi nepozabna
doživetja, ki jih ni mogoče umestiti v številke. In po
njih bodo prišli še večkrat.
Mini avantura
Poleg ta velikih avanturistov pa so tokrat na svoj
račun prišli tudi mini avanturisti, saj jih je na njihovi
Mini avanturi spremljala celo Pika Nogavička, ki jim
je že na začetku pomagala pri samem ogrevanju,
kasneje pa jih pozdravila tudi na progi. Mladi avantu
risti, stari od 5do 12 let, so se kaj hitro (v spremstvu
odraslih seveda) podali na pot, novim dogodivščinam
naproti, z zanimanjem, kakšno jim bo tokrat zagodla
Pika Nogavička. Čeprav še tako majhni, so se mini
avanturisti morali spopasti s podobnimi disciplina
mi kot ekipe na »ta veliki« avanturi. Tako so okusili
sladkosti orientacije, rolanja, kolesarjenja, veslanja
in pohodništva, vse skupaj pa smo jim začinili še z
zabavnimi nalogami in Pikinimi ukanami.
Na cilju so bili zmagovalci vsi. Ponosni, da so
premagali progo in opravili z vsemi nalogami, so si
nadeli zlato medaljo in obljubili, da bodo začeli treni
rati za naslednjo avanturo.
Slovenska avantura -
Adventure Race Slovenia 2012
Z zaključkom letošnjega avanturističnega leta pa
so se že začele priprave na naslednje, ki bo za nas prav
posebno, saj nas čaka že 10. obletnica Slovenske avan
ture, ki velja za eno izmed najtežjih športnih prireditev
v Evropi in na kateri se vsako leto zbere več kot 150
udeležencev iz več kot 15 različnih držav. Vsekakor bo
10. tekma nekaj posebnega tako za nas kot tudi za vse
udeležence.
Zmoreš? Si prepričan? Pridi in poizkusi!
www.adventurerace.si
AKTUALNO 31
Jesenovanje Od rodov
28.10 2011, smo se člani rodu Srnjak z vlakom
odpravili na Rakitno v lovsko kočo. Prispeli smo do
bližnje postaje, od tam pa smo po se vodih po krajši
orientaciji odpravili do koče. Ko smo vsi prispeli do
koče, smo se udobno namestili v hiši in si zakurili, da
nas ni zeblo. Dobili smo zelo dobro večerjo - cmoke
in frutabelo. Nato pa je sledilo predavanje o medna
rodnem dogajanju pri tabornikih. Izvedeli smo kakšne
akcije obstajajo v Evropi, po svetu in tudi v Sloveniji.
Med predavanjem nam je Ozi pokazal tudi slike z akcij
katerih se je udeležil. Ker se Logaški taborniki precej
uspešno širimo na Vrhniko je bilo med nami veliko
novih tabornikov, ki pa so bili zelo navdušeni. Neka
teri so rekli, da se bodo 100% udeležili jamboreeja na
Japonskem.
Po predavanju je bil čas za »spanje«. Seveda smo
se do poznih večernih ur pošteno zabavali. Toda zjutraj
je bilo treba (ne glede na količino spanja) vstati. Ob
pol osmih smo bili že vsi pred kočo in pripravljeni na
jutranjo telovadbo - igrali smo se igro britanski buldog,
nato pa je sledil zajtrk za novo energijo. Dopoldne smo
imeli dve delavnici. Ena je bila predavanje o varni up
orabi orodja (hvala Andražu Dreščku, ki jo je izvedel),
druga pa o vrisovanju kontrolnih točk na karto. Sledilo
je kosilo, malo prostega časa, nato pa smo se zopet vr
gli na delo. Tokrat smo se vsi lotili risanja skice terena
okrog naše koče, zatem pa je sledilo še predavanje iz
prve pomoči (hvala Tjaši Flisar!). Naučili smo se kaj
moramo povedati, ko kličemo 112, kakšen je položaj ne
zavestnega, kako ukrepati ob krvavitvah, kako ukrepati,
če najdeš nezavestnega na tleh, kako se izvaja umetno
dihanje in še marsikaj.
Sledili sta krajša pavza ter večerja, s čimer pa naš
program še ni bil končan. Po večerji smo najprej medse
sprejeli 25 novih tabornikov, nato pa so v družino GG
prestopili kar trije vodi bivših MČjev. Zatem pa smo
odšli spat - tokrat nas je večina kar popadala v spalke,
zjutraj pa se je vstajanje zaradi utrujenosti malo bolj
zavleklo.
Telovadbi je spet sledil zajtrk, nato pa mnogoboj.
Ekipe so v okolici hiše iskale sedem točk na katerih so
bile različne naloge: signalizacija, bivak, vozli in vezave,
poligon, prihod pod kotom, poznavanje himne in zako
nov ter prva pomoč. Sledilo je kosilo, nato pa smo se
do prihoda staršev igrali različne taborniške igrice nad
katerimi smo bili navdušeni.
Jerca Trček
