Revija Tabor 2011/11
Svetim za vse 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 november
MČ
Tadeja Rome Domen Šverko
Vesela srečanja MČ MZT 2011
Ljubljanski taborniki so ujeli še zadnje sončne, še vedno
poletne dni v začetku oktobra za zdaj že tradicionalno akcijo,
namenjeno medvedkom in čebelicam. Vesela srečanja med
vedkov in čebelic 2011 so se odvila 1. oktobra na bližnjem
travniku OŠ Valentina Vodnika v Šiški. Tema letošnje ak
cije je bila Knjiga o džungli. Tako so taborniki z rdečimi in
z rumenimi rutkami spoznavali Mowglija, Baluja in druge
džungelske prebivalce skozi različne taborniško-zabavno
obarvane delavnice, kot so ustvarjanje živali iz džungle iz
blaga, ciljanje na tigra, packanje iz ubleka, med dvema ognje
ma, prepogibanje šotorke, kjer so se člani izkusili v timskem
delu, postavljanje bivaka z zavezanimi oči ipd. Delavničarji so
obudili stara prijateljstva z vodniških tečajev in z jamboreeja
ter se okrepčali ob pici, vodniki pa so uživali v družbi svojih
članov in vrstnikov.
RAZISKOVANJE 21
Primož Kolman
Astronomija
Planet Jupiter
Jupiter je največji planet našega osončja in
je dobil ime po rimskem bogu Jupitru. Njegova
masa je enaka kar 2,5-kratni masi vseh osta
lih planetov v osončju skupaj. Tako je velika,
da je težišče, okoli katerega se vrti skupaj s
Soncem, krepko nad sončevo površino. Jupi
ter je 318-krat težji od Zemlje, vanj pa bi lahko
natlačili kar 1310 zemelj. Jupiter se zelo hitro
vrti okoli svoje osi. Njegova vrtilna hitrost znaša
kar 12,7 kilometrov na sekundo. Zato je planet
zelo sploščen. Njegov polarni premer je kar 10
tisoč kilometrov manjši od ekvatorialnega, kar
je opazno že v daljnogledu. Jupiter spremljajo
štirje svetlejši sateliti, ki jih je prvi opazil že
Galileo Galilei, ko je obrnil svoj teleskop proti
Jupitru. Po njem so dobili tudi ime, torej Gali
lejevi sateliti, to so Io, Evropa, Ganimed in Ka
listo. Jupiter ima podobno sestavo kot Sonce,
a bi moral biti vsaj sedemkrat masivnejši, da bi
postal »drugo sonce«.
Jupiter je novembra viden celo noč. Vzhaja
Planet Jupiter, posnet s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Vir: Wikimedia
zvečer na vzhodu in zahaja zjutraj na zahodu. Ju
commons
piter je poleg Lune in Venere, ki trenutno sveti
zvečer na zahodu kot Večernica, najsvetlejši
na nočnem nebu. Zato ga ne morete zgrešiti.
Luna bo v konjunkciji z Jupitrom 9. novembra,
ko se mu navidezno približa na dobre 4 ločne
stopinje.
Delni sončev in popolni lunin mrkDelni
sončev mrk nastopi 25. novembra v jutranjih
urah. Mrk bo viden iz južne Afrike, Antarktike,
Tasmanije in Nove Zelandije. Iz naših krajev
mrk ne bo viden. Popolni lunin mrk bo nas
topil 14 dni kasneje, 10. decembra, saj vedno
Faze popolnega luninega mrka. Vir: Wikimedia commons
nastopa hkrati s ščipom. Popolni lunin mrk bo
najbolje viden iz krajev vzhodno od nas, iz os
rednje Azije, Kitajske, Avstralije in vzhodnega
Pacifika. Konec luninega mrka bomo lahko za
las ujeli tudi pri nas, in sicer takoj, ko bo Luna
vzšla izza vzhodnega obzorja, nekaj minut čez
pol šesto uro zvečer.
