Revija Tabor 2008/11
Taborniki in katoliški skavti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
24 november
Nedeljski izlet Jure Ausec
- Bajs
Slovenska obala brez kopanja?
Čeprav se proti morju navadno odpravimo v poletnih dneh, lahko tudi jeseni ali spomladi izkoris-
timo lepe dni za obisk kratke, a zelo razgibane slovenske obale. Četudi je v Ljubljani megla, lahko
na Primorskem sije prav toplo sonce. Vendar pa bodimo pozorni, da se na izlet ne bomo odpravili v
burji, kar nam bo pokvarilo celotno doživetje.
Klif še vedno spodjedajo morje, veter in dež.
Z obzidja se spustimo do cerkve Sv. zaščiten. Peš se lahko sprehodimo pod
Jurija, ki stoji na pečinah, ki se dvigajo klifom, tik ob morju, in se vrnemo po
iz morja. Od tod nam nič več ne ovira poti nad klifom. Slabo označen je le
pogleda vse do Benetk. Ogledamo si dostop do klifa (po desni strani solin
lahko cerkev, krstilnico, se vzpnemo na se peljemo proti kampu in en odcep
zvonik ali obiščemo cerkveni muzej. pred hoteli zavijemo desno, strmo v
Benečanka je zaščitni znak Tartinijevega trga. Le malo nižje prispemo do Tartini- hrib. Parkiramo pri cerkvi in se naprej
jevega trga, ki je ob visoki plimi večkrat mimo počitniškega doma odpravimo
Sprehod lahko začnemo Piranu, poplavljen. Prava lepota trga in mesta peš do križa, kjer je lep razgled na klif
enem najlepših slovenskih mest. Na- nasploh se vidi šele izven sezone, ko in usmerjevalna tabla - 5 minut).
jbolje, da z obalne magistralke zavi- trg ni poln turistov. Kljub temu lahko na Ko se vračamo domov, se lahko
jemo za Fieso in takoj, ko pridemo do trgu slišimo mnogo jezikov - od sloven- ustavimo še v Izoli ali Kopru, nekoliko
hiš, parkiramo v parkirni hiši (ugodna skega in italijanskega do praktično vseh bolj v zaledju pa si je vredno ogledati
tarifa). Imamo dve možnosti: lahko se jezikov balkanskega polotoka, nemalo tudi grad in vasico Socerb. Izlet po
po prednostni cesti odpravimo navzdol pa je tudi nemških turistov. Tukaj si slovenski obali je tako zanimiv, da bo
proti Fiesi, kjer si ogledamo dve umetni lahko privoščimo kavo ali sok in opazu- zagotovo všeč vsakomur. Ppokvari nam
jezeri (nastali pred 100 leti z izkopavan- jemo dogajanje na trgu. Če nam ostaja ga lahko le slabo vreme.
jem gline za bližnjo opekarno, danes čas, priporočam tudi ogled akvarija (v Z obzidja se nam ponuja prelep razgled na Piran.
zaščiteni), lahko pa na ovinku pred hišo neposredni bližini, vendar ga trenutno
zavijemo na neprednostno cesto in se še prenavljajo).
mimo stadiona odpravimo do mestnega Na poti nazaj proti notranjosti
obzidja, ki je presenetljivo dobro ohran- države se ustavimo še v Strunjanu. Tam
jeno in vzdrževano. Po njem se lahko se sprehodimo po solinah, še najbolj
sprehodimo in na eni strani opazujemo zanimiv pa je strunjanski klif. Ta je na
Piran, na drugi pa slovensko, hrvaško nekaterih mestih visok tudi 80 metrov,
in italijansko obalo. Če imamo dovolj dolg pa je slabe 4 kilometre in je
moči, se od Fiese pod klifom po obalni najdaljši naravni obalni pas v celotnem
poti sprehodimo do Pirana in tako opra- Tržaškem zalivu. Zato ne preseneča, da
vimo razgibano krožno pot. je klif z zaledjem in ozkim pasom morja
AKTUALNO 25
Evropska skavtska akademija
In kje smo mi? Pugy
Kot odgovor na resolucijo 9/2007, sprejeto na 19. evropski skavtski konferenci v Sloveniji,
je Evropska skavtska regija (ESO) pripravila Skavtsko akademijo, večdnevni modularni
izobraževalni dogodek. Namen akademije je bil omogočiti predstavnikom nacionalnih
skavtskih organizacij pridobiti novo znanje, spoznati nove koncepte, izmenjati izkušnje in
razviti nove prakse, ki bodo prispevale h kvaliteti dela in rasti organizacije. Poudarek je bil
predvsem na temah, ki so aktualne za dvig in razvoj kvalitete v Evropi.
T
ako je v Mollini v Španiji, od 20. do 26. okto-
bra, pod pokroviteljstvom velikega Platona
in v duhu njegove ideje ponuditi človeku
možnosti za razvoj duha in telesa, potekala prva
skavtska akademija. Tematsko je akademija po-
nudila teme, kot so rast organizacije, kvaliteta v
menedžmentu organizacije, spreminjanje politik,
odnosi z javnostmi, prepoznavanje in priznavanje
učnih učinkov, razvoj duhovnosti in druge. Aka-
demija je vključevala tudi številne bolj neformalne
dogodke, ki so prispevali k vzpostavljanju sode-
lovanja (mreženju) med nacionalnimi skavtskimi
organizacijami, vsekakor pa je vsak od udeležencev
prispeval k dobremu vzdušju na akademiji.
Na akademiji je sodelovalo okoli 100 predstavnik-
ov več kot 20 različnih skavtskih organizacij, ki so se
v šestih izobraževalnih dneh zvrstili na vsaj treh tematskih Za vsako jadikovanje za nazaj je torej prepozno, zato upam,
delavnicah. In kje so bili predstavniki ZTS, je vprašanje, ki da bo ta prispevek vzpodbudil k razmisleku za naprej. Rezul-
me je vzpodbudilo k pisanju tega prispevka. Glede na rel- tati akademije bodo pomembno prispevali k rasti in razvoju
evantnost tem za razvoj taborništva bi bila udeležba iz ZTS kvalitete dela v sodelujočih organizacijah in dobro bi bilo, da
tako na državni, območni in lokalni ravni več kot dobrodošla. tudi mi čim hitreje ujamemo vlak, ki ponuja nove možnosti za
Neudeležbo je možno pripisati več dejavnikom. Glavni je rast in kvalitetno delo z mladimi.
verjetno trenutna situacija v vodstvu organizacije,
saj smo štiri mesece pred volitvami in aktualno
vodstvo že ureja kovčke za odhod. Posledično je
razlog tudi slab pretok informacij, saj bi na do-
godku lahko sodelovale tudi območne organizacije
ali celo predstavniki rodov. Seveda je nekaj časa
treba posvetiti tudi načrtovanju udeležbe na tem
dogodku. Ko prideš na akademijo in moraš ostalim
kolegom predstaviti, kaj delamo pri nas, te neprip-
ravljenost lahko spravi v veliko zadrego. In potem
se začnemo spraševati, katere so dobre prakse, ki
bi jih sploh lahko predstavili, kaj delamo dobro in
kaj delamo v pravi smeri (o tem v eni izmed nasled-
njih številk revije Tabor). S tem je povezana moti-
vacija za sodelovanje - in glede na aktualno stanje
nam v tem pogledu v jadrih manjka kar nekaj vetra.
