Revija Tabor 2008/11
Taborniki in katoliški skavti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
22 november
oktober
Kosobrinovi pripravki Kosobrin
Juha Ko je opečena jo kuhamo do mehkega. Nato jo postrežemo k
Potrebujemo: štiri očiščene in ostrgane regratove kore- različnim jedem.
nine, dva rdeča korenčka, majhno cvetačo, pest regratovih
listov ali listov jesenskega otavčiča, drobno čebulo, drobnjak, Kompot
peteršilj, poper, sol, dve žlici olja, jajce, vodo. Potrebujemo: 1/2 kg kutin, 1 žlico limoninega soka, 10 dag
Sesekljano čebulo, drobno narezane regratove korenine, sladkorja.
korenček in regratove liste prepražimo na olju, prilijemo 1 Kutine olupimo, izrežemo peščišče in narežemo na
liter vode, dodamo poper, sol in sesekljan česen. Na koncu rezine. S sladkorjem in limoninim sokom jih v 1/4 litra vode
dodamo še drobno narezan peteršilj in umešamo jajce. Na kuhamo do mehkega, kutinam lahko dodamo še 2 jabolki.
krožniku potresemo juho še z drobno narezanim drobnja- Ohladimo in postrežemo.
kom.
Napitek
Na maslu Potrebujemo: žir, mleko in sladkor.
Potrebujemo: 80 dag očiščenih korenin bodeče neže, 15 Zreli žir, ki ga očistimo, damo v segreto pečico in pečemo
dag masla, sol. tako dolgo, da žir postane hrustljav. Zdrobimo in z mlekom
Narezano korenino bodeče neže prekuhamo v slanem kro- skuhamo v napitek, podoben beli kavi. Osladkamo po okusu.
pu. Odcejeno stresemo v ponev, v kateri smo razpustili maslo. Popijemo še vroč napitek. Vaš Kosobrin
Človek človeku Brina Krašovec
Šolsko leto se je že krepko Kot vodniki moramo svoje člane on sam, in nenazadnje, da imajo enako
pričelo, šolarji so že zaključili vzpodbujati k odkrivanju tistega vizijo kot on. Delo v vodu posledično
svoje jesenske počitnice in si največjega navdušenja, ki se skriva v poteka na podlagi vodnikovih domnev,
nabrali novih moči za šolsko nas samih. To je tudi ključ, kako spozna- ki pa so ponavadi precej drugačne od
delo. Prav tako tudi taborniško mo, kaj pri sebi cenimo, spoštujemo, resničnih želja in misli članov voda.
delo po uvodnih tednih poteka kaj je tisto, kar nas navdaja z največjim Pomembno je, da smo kot vodniki
utečeno in rutinirano. veseljem. Da počnemo tisto, kar si res pripravljeni poslušati in slišati občutja
želimo in hočemo, si moramo prisluhni- ter mnenja članov. Zato si je treba vzeti
P
a je dobro, da postanejo vodova ti in spoštovati ter ceniti svoje talente, čas, ki nam ga ne sme biti škoda, saj se
srečanja in taborniško delo spretnosti, želje in vprašanja. Do last- nam dolgoročno hitro obrestuje in se
rutinirani? Glede časovnega nih spoznanj in želja pridemo z neneh- kaže v zadovoljnih in vedoželjnih obrazih
planiranja zagotovo, vsekakor pa ne nim spraševanjem samega sebe, gre za naših članov. To je tudi pot, ki nas vodi
glede programsko-vsebinske sheme. nemo spraševanje v mislih. Ko pa želimo proč od nesporazumov. Ti vodijo v slabe
V življenju je smiselno, da se venomer ugotoviti želje, talente in ideje drugih, odnose, kakršnih si pa ne želimo. Niti
sprašujemo, kaj je naša poklicanost, kaj pa moramo z besedo na dan. V vodniški vodniki niti člani. Zatorej je spraševanje
je smisel življenja, saj na tak način v naše praksi premalokrat sprašujemo in v odnosih zdravo in potrebno, pa
delo neprestano vlivamo kreativnost. prevečkrat domnevamo. Dogaja se, da čeprav so nas učili, da olikani ljudje ne
Vse v izogib rutini, dolgočasju in nespo- vodnik domneva, da člani voda mislijo sprašujejo. Prisluhnimo sebi in drugim
razumom. tako kot misli on, da občutijo enako kot za dobro vseh nas.
RAZISKOVANJE 23
Astronomija
Primož Kolman
Zvezde in planeti
V jasni noči brez Lune, še posebej, če smo izven mesta, kjer ni tolikšne svetlobne onesnaženosti,
vidimo na milijone zvezd, bi rekel poet. Ni res! Če imamo še tako dobre oči, jih vidimo le nekaj tisoč.
In kaj so zvezde? To so sonca, bolj ali manj podobna našemu Soncu. Vendar je nam najbližja zvezda
kar 250.000-krat bolj oddaljena od nas, kot smo mi oddaljeni od Sonca. In tistih nekaj tisoč zvezd,
ki jih vidimo, so le naše najbližje sosede znotraj enega izmed krakov naše Galaksije.
Gibanja zvezd praktično ne opazi- kot malo ploskvico, pri Saturnu bomo koj po Sončnem zahodu in poskusite
mo, saj so tako daleč. V času življenja morda opazili celo obroče. Zvezda v čim prej najti Luno, ki se takrat nahaja
posameznika se zvezde ne bodo opazno daljnogledu ali teleskopu ne bo izgled- nekje v smeri jugozahod. Levo, tesno
premaknile, zato lahko zanje rečemo, ala kaj posebno drugačna. Zvezda bo ob temnem delu Lune bi morali opaziti
da mirujejo. Veliki voz bo ostal Veliki voz videti svetlejša, a še vedno bo videti le svetlo piko - Venero. Luna jo bo prek-
in tudi Severnica bo ostala na severu. kot točka. Prav navidezna razlika v ve- rila, še preden bo nastopil mrak. Pojav
Torej ni skrbi, da bi se izgubili. Vendar likosti med planeti in zvezdami je ra- se splača opazovati z daljnogledom ali
pa vedno ni bilo tako in tudi ne bo tako. zlog, da zvezde mnogo bolj utripajo kot teleskopom. Venera se bo čez dobro
Ko je na primer Krištof Kolumb konec planeti. Utripanje je posledica gibanja uro (18.25) ponovno pojavila na spod-
15. stoletja odkril Ameriko, je moral kar posameznih plasti Zemljine atmosfere, njem delu osvetljenega dela Lune še
pošteno preračunavati položaj Sever- skozi katero pride do nas svetloba z preden bo Luna zašla.
nice glede na dejanski sever, kaj šele zvezd.
stari Rimljani in Grki ter Kitajci. Mi ima-
mo to srečo, da je prav v tem časovnem Lunina okultacija
obdobju Severnica vsaj približno na Venere
severu. Lunina okultacija ali navidezno
Na nebu pa poleg zvezd najdemo tudi prekritje planeta je dokaj redek pojav.
planete. Nekateri izmed njih so navi- Venera v tem času že sveti kot Večernica,
dezno celo svetlejši od zvezd. V naspro- iz Slovenije pa jo bo 1. decembra s
tju z zvezdami planeti stalno spremin- svojim temnim delom prekrila Luna.
jajo svoj položaj, saj podobno kot Zem- Luna je v tem času le delno osvetljena
lja krožijo okoli Sonca. Navsezadnje je (prvi krajec). Pojav bo nastopil ob 17.17,
tudi Zemlja eden od planetov našega približno uro po Sončnem zahodu.
Osončja. Planeti za razliko od zvezd Predlagam, da začnete opazovati že ta-
ne sevajo lastne svetlobe. Vidimo jih
lahko le zato, ker jih osvetljuje Sonce.
Tudi druge zvezde imajo lahko planete
in tako tvorijo druga osončja. Planete
drugih osončij je zelo težko opaziti, saj
jih zasenči blišč lokalne zvezde.
A vrnimo se k planetom našega
Osončja. Poglejmo, kako ločimo planete
od zvezd. Eno lastnost smo že omenili.
Planeti se torej gibljejo, zvezde pa ne.
Planeti so tudi na videz mnogo večji
od zvezd, saj so nam mnogo bližje. Če
1. decembra bo Luna navidezno prekrila Venero. Dogodek bo popestril še Jupiter v njuni
nek planet na primer pogledamo skozi neposredni bližini. Navidezne medsebojne razdalje in velikost Lune na sliki so sorazmerne
daljnogled ali teleskop, ga bomo videli z dejanskimi.
