Revija Tabor 2004/3
ZOT-u ob rob 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42
POPOTOVANJA Meti Buh, RaR in Damijan Gašparič - Dumy, RTT
Avstralija
Po štiriindvajsetih urah letenja sem že stala na drugi strani malega modrega planeta in
za nekaj dni se je vse postavilo na glavo. Bioritem si je o desetih urah časovnega zamika
verjetno mislil svoje in me vztrajno prebujal ob skrajno nenavadnih urah. Dogajanje je
popestril še kakšen skok pred avtomobile, ki vozijo po levi. In potem je tu še sonce, ki
me je s svojo potjo preko severnega dela neba parkrat tako zmedlo, da sem povsem
suvereno odpešačila ravno v napačno smer. Čisto odbit začetek.
“Dvanajst apostolov” pridruži nekaj sto
navdušenih turistov s fotoaparati. A po-
gled je vreden obiska, ni kaj.
Temperature v Melbournu so padle
že krepko pod mejo spodobnosti, zato
sva svoji telesci preselila v toplejše kraje
severno od Brisbana. Brisbane navduši
v prvem trenutku. Srce mesta je široka
reka Brisbane, po kateri plujejo rečni
parniki z velikimi lopatastimi kolesi,
med njimi pa švigajo hitri rečni taksiji
in prevažajo biznismene z enega na
drugi breg. Praktično v centru mesta je
ogromen botanični park, okoli katere-
ga se med okljuki reke kopičijo stekleni
nebotičniki, na desnem bregu pa so iz
“Dvanajst apostolov” pokrbi za romantike.
klifa naredili plezalni vrtec.
In zakaj ravno “down under”? najbolj evropska. Njeno glavno mesto
Dumy je za leto in pol odšel študirat v Melbourne je kulturna prestolnica Av-
Melbourne, sama pa sem si med polet- stralije. V njem živi okoli tri milijone
nimi počitnicami privoščila dvomeseč- ljudi, a se kljub svoji grozanski velikosti
ni obisk. Potepala sva se po dveh od os- izkaže za varno in prijetno. Čeprav
mih držav federacije - Viktoriji in Qu- imajo 1500 lokalov, sva že v prvem sre-
eenslandu - in verjetno sem prvi turist, čala eno od sostanovalk. Še vedno spo-
ki je zapustil Avstralijo, ne da bi si ogle- minja na prijazno ljubljansko majh-
dal Uluru ali vsaj Sidneysko opero. Če nost, kajne?
pričakuješ le deželo prostranih rdečih Tristo kilometrov dolga cesta
puščav, pa zna Avstralija prijetno prese- “Great Ocean Road” se vije tik ob ocea-
netiti z zelenimi griči, deževnimi goz- nu in ponuja čudovite razglede. Vodi
dovi in peščenimi plažami - in prav to nas do skupine dvanajstih mogočnih
sva se odpravila pogledat. klifov, ki so verjetno največja turistična
Viktorija ali "Dežela vrtov" nudi pe- znamenitost Viktorije. Tako se ti v ro- Naslednje tri kilometre vam pot lahko
stro paleto klime in je od vseh držav mantičnem trenutku, ko sonce tone za prekriža kljunati ježek.
marec 43
torej dolga in med drugim sva na ra- biti nevarni, če te opraskajo, saj so
diu, ko ni lovilo čisto nič drugega, ulo- kremlji na njihovih plavutastih tacah
vila slovensko oddajo s citrami in Si- strupeni.
mono Weiss. Nekakšna odskočna deska Dežela se je naslednjih 400 km
proti grebenu je za potapljače in jadral- spremenila v vročo osamljeno planja-
ce otočje Whitsunday Islands. Najprej vo, kjer je avto bolj izjema kot pravilo.
dve uri jadranja s katamaranom do Tu planiranje izleta postane precej bolj
Podobe iz soteske Carnarvon so stare tudi do
2500 let. bližnjega otoka, potem pa skok v vodo v resna zadeva kot pri nas, kjer si lahko
polni potapljaški opravi in že si v popol- brez težav zorganiziraš preživetje v na-
Queensland ali "Dežela sonca” se- noma drugem svetu. Popolna tišina, ki slednjih 10 km do naslednje bencinske
veda ni kraj, kamor bi človek prišel ob- jo zmoti samo glas tvojega lastnega di- črpalke s svojim priljubljenim sladole-
čudovat mesta, pač pa je, kot verjetno hanja skozi regulator in ribe, ki praska- dom ali ledeno hladno Coca Colo.
veste, najbolj znana po surferjih in po jo hrano s koral. Tisoče raznobarvnih Preden se res vrneva v civilizacijo
2000 km dolgem Velikem koralnem ribic mrgoli med raznobarvnimi kora- sva se odločila zaviti še malce s poti in
grebenu. In tega sva se odpravila pogle- lami in veternicami, ki se bohotijo v preživeti dan v kraju kjer se je avstral-
dat. sončnih plitvinah. ska civilizacija sploh začela. Narodni
Slišala sva tudi, da se ravno v tem Glede na to, da 1700 km vzame v park Carnarvon je eden od svetih krajev
času, mimo otokov na najini poti selijo eno smer ravno toliko časa kot v drugo, iz sanjskega časa avstralskih domorod-
kiti grbavci. Od julija do oktobra se pre- sva se morala po enem tednu počasi od- cev, kjer poleg množice živali in narav-
selijo iz mrzlih voda Antarktike v tople praviti nazaj proti Brisbaneu. Tokrat nih znamenitosti vidiš tudi 2500 let sta-
zalive ob obalah Queenslanda. Verjetno sva ubrala drugo pot, po notranjosti, da re stenske slikarije, ki predstavljajo živ-
ste jih že veliko videli po televiziji, am- izkusiva malo avstralskega “Outbac- ljenje takratnih ljudi. Predvsem gre za
pak videti kita, kako se 20 m od tebe po- ka”. podobe delov telesa in orodij, bumeran-
žene v zrak in ko s svojimi 15 tonami gov in sulic. Posebnost teh slikarij je, da
pade nazaj v vodo, je pač nekaj, kar so izdelane s pihanjem okre iz ust preko
moraš doživeti v živo. stvari, ki so upodobljene tako, da so na
Prva priložnost, da se sploh lahko steni vidni samo obrisi.
približaš grebenu, se ponudi šele 1700 Že naslednji večer pa sva se znašla
km severno od Brisbanea. Vožnja je bila na kraju, kjer sva lahko, z rahlo mero
Kljunaše lahko opazuješ le zgodaj zjutraj in žalosti, gledala nek drug obris, namreč
ob mraku. obris mesta Brisbane. Zadnjo noč sva
prespala na hribu nad osvetljenim me-
Najprej sva se ustavila v narodnem
stom, kjer je romantično vzdušje moti-
parku Eungella, kjer je deževni pra-
lo samo dejstvo, da je jutri konec počit-
gozd. Tu namreč zlahka opazuješ ver-
nic.
jetno najbolj čudno žival, kar jih je -
kljunaša. Mali kljunaši se v duplini, iz-
kopani v rečni breg, izvalijo iz jajc in
dokler ne odrastejo, sesajo materino
mleko. Najlažje jih vidiš pred mrakom
ali ob zori, ko priplavajo na plano po
hrano. So precej plašni in na površini
ponavadi ostanejo samo par sekund, da
zajamejo zrak, potem pa švignejo nazaj
Na nekem odseku ceste je bilo kengurujev na dno. Čeprav izgledajo ljubki, znajo Melbourne - po mnenju mnogih najboljše
toliko, da sva “vozila slalom”. mesto, ki si ga lahko izberete za življenje.
