Revija Tabor 2004/3
ZOT-u ob rob 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34
ASTRONOMIJA Primož
Opazovanje zvezdnega neba
Tokrat zvečer poglejmo proti jugu. Karta prikazuje ozvezdja, ki jih sredi marca okoli osme
ure zvečer lahko najdemo na nebu. Ekliptika, ki povezuje planete, gre skozi zodiakalna
ozvezdja. Od desne (zahoda) proti levi (vzhodu) si sledijo: Oven (Aries), Bik (Taurus),
Dvojčka (Gemini), Rak (Cancer), Lev (Leo) in Devica (Virgo). V Biku se od planetov nahaja
Mars, v Dvojčkih najdemo Saturna ter v Levu Jupitra. Na karti najdemo tudi v prejšnjih
številkah že omenjene zvezdne kopice in meglice.
ca M-44 v Raku, ki jo sestavlja okoli
100 zvezd. Od nas je oddaljena 520
svetlobnih let. Pravimo ji tudi "Jasli".
Najlažje jo boste našli približno na sre-
dini med Saturnom in Jupitrom. Zakaj
ji pravimo Jasli ? --- Poglejte jo v dalj-
nogledu in odgovorite si sami...
V Levu je najsvetlejša zvezda Regul
(Alpha). Od nas je oddaljen 85 svetlob-
nih let. Ima manj svetlo spremljevalko,
ki jo lahko vidimo v lovskem daljnogle-
du. Navidezna razdalja med njima
znaša približno desetino navideznega
Luninega premera. Zvezdi Beta pravi-
mo tudi Denebola. Od nas je oddaljena
42 svetlobnih let in tudi ima spremlje-
Južno zvezdno nebo sredi marca okoli 20h. valko. Le-ta je približno tako svetla kot
Najsvetlejši zvezdi Dvojčkov sta Ka-
stor (Alpha) in Poluks (Beta). Kastor je
trozvezdje, vidno že v manjših telesko-
pih. Od nas je oddaljen 46 svetlobnih
let. Poluks je rahlo svetlejši od Kastorja
in je od nas oddaljen 36 svetlobnih let.
To, da je zvezda "Beta" svetlejša od
"Alphe" je v astronomiji bolj izjema,
kot pravilo. Največkrat je namreč zvez-
da "Alpha" najsvetlejša v ozvezdju. V
"nogi" Kastorja, tokrat rahlo desno od
Saturna, najdemo zelo lepo zvezdno
kopico M-35, ki jo sestavlja okoli 120
zvezd. Vidna je že v lovskih daljnogle-
dih. S pomočjo lovskega daljnogleda je
lepo vidna tudi čudovita zvezdna kopi- Zahodno zvezdno nebo 29. marca zvečer takoj po Sončnem zahodu
marec 35
spremljevalka Regula, le da je oddalje- lativno blizu nas. Od nas je oddaljen 11 MODRA MISEL
na za približno tretjino navideznega svetlobnih let.
Luninega premera. Dne 29. marca bosta hkrati kar oba
Človek je tako majhen v
Najsvetlejša zvezda Velikega psa notranja planeta --- Merkur in Venera - ogromnem Vesolju a je hkrati
(Canis Major) je zvezda Sirij (Alpha). -- navidezno najbolj oddaljena od Son- tako edinstven, da se zaveda
Gre za najsvetlejšo zvezdo našega neba ca. Oba bosta zvečer lepo vidna na za- svoje izjemnosti. Živi na
in je od nas oddaljena le 8,8 svetlobnih hodnem nebu. To je hkrati tudi letos majhnem planetu, ki mu pravi
let. Gledano iz Slovenije je to hkrati najboljša priložnost za opazovanje Zemlja. Tudi Zemlja je le
tudi najbližja zvezda na nebu sploh. Merkurja, ki je sicer večinoma navidez- droben kamenček v sipini
Bližje je sicer le še par Alpha/Omikron v no preblizu Sonca. Merkur bomo lahko Vesolja. A kljub temu je nekaj
ozvezdju Centavri na južnem nebu. Si- opazovali takoj po Sončnem zahodu še
rij najlažje najdemo tako, da podaljša- v večerni zarji. Ne zamudite ga ! Ko se
posebnega. Je dom človeka,
mo navidezno premico Orionovih Kos- stemni, ga namreč ni več na nebu …
prežet s stoterimi, tisočerimi
cev proti jugovzhodu. Tudi Sirij ima Omenim naj še nekaj "bližnjih sre- oblikami življenja. Mu daje
spremljevalko, ki ga obkroži že v 50-ih čanj" s Plejadami (M-45). Mars se bo hrano, vodo, zrak, zavetje.
letih. Navidezno najdlje vsaksebi sta si srečal s Plejadami 20. marca in Luna Čuvajmo svoj dom ! Takega
bili zvezdi leta 1994. Za opazovanje bi 25. marca. Najzanimivejše pa bo prav bomo težko našli tudi v
potrebovali močnejši teleskop. gotovo srečanje Venere 3. aprila. Upo- celotnem Vesolju !
Malo severovzhodno od Sirija naj- rabite daljnogled !
demo še eno svetlo zvezdo zimsko-
pomladanskega neba. To je Prokion
(Alpha), najsvetlejša zvezda Malega
psa (Canis Minor). Tudi ta zvezda je re-
Venera bo srečala Plejade 3. aprila
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Polna luna 7. 3. 2004 ob 00:15 1. 3. Vzhod: 06:41 1. 4. Vzhod: 06:42
Zadnji krajec 13. 3. 2004 ob 22:02 Zahod: 17:49 Zahod: 19:31
Mlaj 20. 3. 2004 ob 23:43 15. 3. Vzhod: 06:14 15. 4. Vzhod: 06:15
Prvi krajec 29. 3. 2004 ob 01:48 Zahod: 18:08 Zahod: 19:49
Polna luna 5. 4. 2004 ob 13:04
Zadnji krajec 12. 4. 2004 ob 05:47 Pomlad nastopi 20. marca ob 07:48
