Revija Tabor 2003/10
Kaj se dogaja? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Katja Žižek
Odmaknjeni na severu Portugalske
sreče najdejo tolmune ali slapove za
Narodni park Montesinho, eden izmed najbolj odročnih
kopanje, ali pa obisk številnih majhnih
predelov Portugalske, je zaradi svoje odmaknjenosti od
vasic. Prav te imajo svojevrstno muzej-
življenja, kot ga pozna ostala Evropa, pravi biser narodnih
sko vrednost - življenje v njih se zdi, kot
zakladov te najzahodnejše evropske države. Kljub svojim
da se je ustavilo. Ure tu nimajo pome-
lepotam in prijaznim ljudem pa življenje v teh krajih nikakor
na, saj je čas pomemben le, ko je treba
ni pravljica, grozi mu namreč opustošenje zaradi izseljeva-
odgnati živino na pašo ali pobrati
nja mlajših generacij.
krompir na njivi. Za večino prebivalstva
svet zunaj meja Montesinha ni po-
memben. "Iz kje ste?" me je v Françi
vprašala ena izmed najstarejših gospa,
ki jo opazi vsak mimoidoči, saj ure in
ure nepremično sloni ob ograji in gleda
na "glavno" cesto. Želela sem ji odgo-
voriti v portugalskem naglasu, seveda s
svojim minimalnim znanjem portu-
galščine, da prihajam iz Slovenije:
"Bom dia, Eslovenia!" In gospe se ni
dalo odvrniti od misli, da prihajam iz
Alžirije …
Čeprav se življenje v teh krajih zdi
odmaknjeno od globalnih težav, je prav
Popotnikom, še posebno če so mladi in iz "nepoznanih" držav, so vrata v montesinjske hiše na globalizacija tista, zaradi katere mon-
stežaj odprta. Gostoljubni domačini mizo v hipu pogrnejo in postrežejo z vinom in sadjem. tesinjskih vasem grozi opustošenje.
30 krat 70 kilometrov zemlje na-
rodnega parka Montesinho se kot kro-
na bohoti na severu države, še posebno
ob španski meji pa izgleda, kot da bi se
pred tisočletji z njo poigrali velikani -
ogromne skale sredi nizkega rastja so
popolnoma nesimetrično, vendar sta-
bilno naložene druga ob drugi ali dru-
ga na drugi. Park na leto obišče 50 tisoč
turistov, ki si lahko v teh do 1400 me-
trov visokih krajih odpočijejo od napor-
nega vsakdanjega tempa. Pravzaprav
imajo na izbiro troje: sprehajanje po
hribih ob španski meji, sprehajanje po
Skale, nametane druga ob drugi, zgledajo, kot da bi jih za seboj odvrgli velikani, potem ko jim
gozdovih med vasicami, kjer ob malo žoganje z njimi ni bilo več zanimivo.
RAZVEDRILO oktober 43
vzrok za večjo kakovost mesa. Idealen
način bi bilo torej združiti kmetijstvo s
turizmom, neke vrste kmečki turizem,
ki bi kot največjo turistično znameni-
tost predstavljal prav način življenj pre-
bivalcev Montesinha in ga zaradi turiz-
ma ne bo spreminjal. Šele takrat bo živ- Požar v hudi vročini ne prizanese niti krajem,
ljenje tu spet perspektivno, tudi za ki ležijo nad 1000 metrov visoko - pogled na
mlajšo generacijo. požgana drevesa v Montesinhu.
V večini teh vasic, ena izmed njih je ime ene izmed vasic, Françe, ki pomeni
França, še vedno živijo skupinski način Francija), večina pa jih je nazaj prišla v
življenja: vsakdo poskrbi za nekaj, pa se devetdesetih. Značilno za Portugalce je,
vsem dobro godi. Pred leti so vaščani da je meja med popolnim tujcem in
zbrali denar in si skupaj kupili bika, s prijateljem zelo tenka. Mimoidočega,
Tudi v mestu življenje za vse ni lahko. katerim osemenjujejo vse krave v vasi. ki se z njimi zaplete v pogovor, medtem
Medtem, ko v vaseh na severu Portugalske
živijo le starejši, po lizbonskih ulicah mlajši V teh krajih tudi ni nenavadno, če pa- ko sedijo in se pogovarjajo pred hišo, že
izumljajo vedno nove načine, kako preživeti. stir na pašo odpelje še sosedove ovce. kmalu povabijo na kosilo ali pa le na
Mladega prebivalstva tu skorajda ni Najbolj navaden pojav je, ko se čreda malico, če čas še ni prikladen za kosilo,
več, saj so vsi odšli na lov za denarjem v krav v spremstvu osla in nekaj ovac od tega pa jih ne odvrne niti dejstvo, da
Vinhais ali v Braganço, najbližji veliki sprehaja po vaških ulicah. Najbolj ne- se ne moreta sporazumeti v skupnem
mesti, ali dalje v Porto in celo Lizbono. navaden pojav pa smo bili prav mi, jeziku. Zavrnitve niso preveč veseli, zdi
Ko se sprehajaš po vaseh, je prava red- mladi študenti s fotoaparati, ki smo se se celo, kot da bi bili užaljeni, a kljub
kost celo, če srečaš nekoga, ki je mlajši sprehajali po vaseh. Vaščani so nas z temu kaj kmalu prinesejo vsaj sadje.
od 60 let - otroci so povečini le na počit- nasmehom na ustih sprva začudeno Ob obisku ene družine kaj kmalu cela
nicah pri starih starših. Glavna težava, opazovali, češ zakaj je naša vas tako za- ulica ali cel trg opazi, da se pri enem od
s katero se srečujejo upravitelji parka je nimiva, nato pa so nas že pogumno sosedov "nekaj dogaja", gostitelju pa se
torej, do katere mere spustiti globaliza- ogovarjali. Poleg portugalščine in dobro zdi, da je prav on tisti, ki gosti
cijo in turizem v te kraje, da se ne izgu- španščine se lahko z ljudmi v teh krajih prišleke, o katerih bo vas govorila še
bi prvinskost življenja in po drugi stra- klepeta tudi v francoščini, saj so se ljud- dolgo, saj je pisana druščina mladih
ni, kako omogočiti preživetje kmetom, je v sedemdesetih letih pred revolucijo novinarjev in fotografov, ki so si te kra-
če se v parku ne začne spodbujati turiz- leta 1974 iz parka Montesinho masov- je zbrali za počitnice, prava popestritev
ma in lokalnega kmetijstva. Kmetje na- no izseljevali v Francijo (od tod tudi enoličnemu vsakdanu.
mreč pridelajo le toliko hrane, da preži-
vijo, presežke pa zamenjajo s sosedi ali
z njimi nahranijo živino. Vlada namreč
ne kupuje dražjih biološko pridelanih
poljščin in sadja iz Montesinha, ampak
raje industrijsko pridelane in manj ka-
kovostne proizvode iz tujine. Izvrsten
primer je goveje meso, značilnost za te
kraje, ki ima za mestnega otroka po-
polnoma drugačen okus, kot v trgovini
kupljeno. Krav namreč ne hranijo z
Milnar Antonio iz vasi Sao Juliao de Palacios nam je ob vaškem mlinu na žaru spekel postrvi,
umetnimi hranili, ampak se same pa- njegova žena Maria pa je potočila nekaj solzic, ko smo odšli. Kljub temu, da smo skupaj
sejo bo hribovskih pašnikih, kar je preživeli le dve uri, se je na nas navezala kot na svoje vnuke.
