Revija Tabor 2003/10
Kaj se dogaja? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Zvezde in njihove barve
Če boste malo bolj pozorno pogledali v nočno nebo boste opazili, da so zvezde različnih
barv. Najdemo lahko vse barve mavričnega spektra od rdeče, oranžne, rumene, zelene,
modre itd. Barve zvezd nam govorijo o njihovi velikosti in starosti, če pa mavrico posamez-
ne zvezde pogledamo še bolj podrobno, bomo opazili tako imenovane spektralne črte, ki
nam govorijo o njihovi sestavi. Vsaka spektralna črta namreč izdaja enega od kemijskih
elementov zaradi tipičnih kvantnih preskokov elektronov med energijskimi nivoji. S primer-
javo položaja spektralnih črt z izsevano valovno dolžino svetlobe lahko ugotavljamo tudi
njeno hitrost gibanja v medzvezdnem prostoru.
Mavrica našega Sonca je izjemno bogata z spektralnimi črtami Vzhod naše edine lokalne zvezde - Sonca
Nam najbližja zvezda je seveda Soncu ob preskoku elektronov z enega Barva zvezd nam govori o njihovi
Sonce, ki ga Zemlja obkroži enkrat na na drugi energijski nivo. starosti in velikosti. Rdeče zvezde so
leto. Sonce je naša matična zvezda in običajno starejše in večje, modre pa
vsi planeti osončja krožijo okoli njega. Med absorpcijskimi so najbolj po- mlajše in manjše. Barva zvezd nam
Prav zato, ker nam je Sonce tako "pri goste črte dušika in kisika. To pa zato, neposredno govori tudi o njihovi tem-
roki" je prav Sonce od vseh zvezd tudi ker absorpcijske črte nastanejo v Zem- peraturi na površini. Modre zvezde so
najbolj raziskano. Sonce najmočneje ljini atmosferi, medtem ko svetloba na primer bolj vroče kot rdeče.
seva v rumenem delu spektra. Zato ga (tako s Sonca kot z drugih zvezd) pro-
vidimo rumeno. Verjetno so naše oči dira skoznjo. Le-tu je dušika in kisika Z opazovanjem spektra izsevane
prav zato za rumeno svetlobo najbolj največ. zvezdne svetlobe in spektralnih črt v
občutljive. V spektru Sonca najdemo njem pa lahko ugotovimo tudi to, ali se
veliko spektralnih črt, ki jih delimo na Absorpcijske črte torej ne bodo tako zvezda od nas oddaljuje ali se nam bli-
emisijske in absorpcijske
absorpcijske. zanimive, razen seveda, če želimo razi- ža, kot tudi to, kako hitra je. V ta na-
skovati sestavo Zemljine atmosfere. As- men uporabimo pojav, ki mu v fiziki
Med emisijskimi prevladujejo vodi- tronomi torej preučujejo emisijske pravijo Dopplerjev pojav. Podobno kot
kove in helijeve črte, saj je ravno vodika spektralne črte. Absorpcijske jim služijo ima sirena na avtomobilu, ki se nam
in helija na Soncu največ. Vodikove in le kot "orientacija", saj se morajo le-te bliža, višji ton kot takrat, ko se oddalju-
helijeve emisijske črte nastanejo na pojaviti prav v vsaki "mavrici". je … - lahko opazimo tudi premik
STROKOVNO oktober 37
ZNANE IZJAVE
Človek je bitje, v bistvu nezadovoljno z
ostalimi.
(ČAPEK)
Niso časi slabi, temveč človek.
(John BEAUMONT)
Človek je velika, umazana reka.
(NIETZSCHE)
spektralnih črt v spektru glede na spekter v eno ali drugo
smer, odvisno pač od tega ali se zvezda giblje proti nam ali
stran od nas.
Tudi zvezde Oriona lahko gledamo v mavricah. Na sliki je lepo vidna
izrazita rdeča barva Betelgeuse, ki spada med rdeče zvezde - orjakinje Glede na to, koliko podatkov lahko pridobimo iz mavric
(levo zgoraj) posameznih zvezd, so znanstveniki prišli do sklepa, da zadevi
pristopijo projektno. Danes je posnetih okoli 20.000 spektrov
najsvetlejših zvezd. Vendar to ni nič v primerjavi s projektom,
ki bo potekal v Avstraliji med leti 2006 in 2010. Takrat bodo
vsako noč posneli 20.000 zvezdnih spektrov. V tem obdobju
nameravajo posneti skupaj kar 50 milijonov zvezd naše Ga-
laksije, kar pa je kljub veliki številki komaj četrt desetinke
odstotka vseh zvezd v Galaksiji. Projekt, v katerem sodeluje
11 držav se imenuje RAVE. Vlogo koordinatorja je prevzel
nemški inštitut za astrofiziko v Potsdamu. Med sodelujočimi
je tudi oddelek za fiziko FMF Univerze v Ljubljani. Več po-
drobnosti o projektu si lahko ogledate na: http://
www.aip.de/RAVE/PRO301/
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Prvi krajec 02. 10. 2003 ob 21:12 1. 10. Vzhod: 07:00 1. 11. Vzhod: 06:42
Polna luna 10. 10. 2003 ob 09:28 Zahod: 18:43 Zahod: 16:49
Zadnji krajec 18. 09. 2003 ob 14:33 15. 10. Vzhod: 07:18 15. 11. Vzhod: 07:02
Mlaj 25. 09. 2003 ob 14:51 Zahod: 18:17 Zahod: 16:31
Prvi krajec 01. 11. 2003 ob 05:27
Polna luna 09. 11. 2003 ob 02:15
Popolni Lunin mrk: 09. 11. 2003 ob 02:20
