Revija Tabor 2003/10
Kaj se dogaja? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 IZ PRVE ROKE
Program je bil vsebinsko res pester in zanimiv. S kanuji
smo se vozili po reki, ki se vije skozi mesto (žal se vanjo izteka
tudi celotna mestna kanalizacija), s sporazumevanjem v
portugalščini smo nakupovali na mestni tržnici in si nato
sami skuhali tradicionalno portugalsko jed. Ogledali smo si
rekonstrukcijo ladje iz 15. stoletja, nato pa iz sušic na travni-
ku pred mestno hišo tudi sami zgradili podobno. Za prebival-
ce mesteca smo nato na njej pripravili igro o življenju po-
morščakov v preteklosti. Zadnji dan smo se podali še na mest-
no orientacijo s pomočjo navodil v kuverticah in tako spoz-
nali vse najlepše kotičke Vile do Conde.
Ob simpatičnem programu projekta pa smo bile toliko
bolj razočarane nad odnosom vodij projekta do nas in nad
vzdušjem na projektu nasploh. "No coffee, no ice-cream, we
must be together, all group together! … " Naš vodnik nam
nikakor ni hotel verjeti, da smo na Portugalsko pripotovale
same s kombijem. In da je na našem taborjenju najstarejši
član vodstva star samo 22 let!? Nemogoče! Kako naj mu po-
tem razložimo, da v Sloveniji pustimo že 7 letne otroke same
v gozd in da zato tam pri orientaciji po mestu res ne potrebu-
jemo spremljevalca - nadzornika, da se ne bi izgubile in se
nam ne bi kaj zgodilo…
No, pa saj je vseeno, zdaj se ob spominih na te, včasih res
Na najbolj prometnem delu tabora je stala walk-in aktivnost - prosto
plezanje, katere nosilci so bili naši staffovci. (foto: Bubi) vroče debate, le še nasmejimo. Pa se spomnimo na pridne
Švicarke in si nostalgično potihem zamrmramo … VI-VI-VI,
LA-LA-LA, VILA DO CONDE!
Irena Jeretina, RST Domžale
Roverway za Ajm Sjam
Za večino škofjeloške odprave se je dolgo pričakovani Ro-
verway zares začel v torek zjutraj, ko smo polno otovorjeni
(tudi z velikimi količinami hrane in pijače) odpeketali iz
Bodypainting je povsod priljubljena delavnica, tudi na Roverwayu.
(foto: Samo) Loke. Pot na avtobusu smo popestrili z nenavadnimi tekmo-
IZ PRVE ROKE oktober 19
vanji, kot je npr. ta: kdo v določenem času poje največ slanih
palčk, in raznimi pripomočki, ki popotniku olajšajo potova-
nje, npr. zelo, zelo podaljšana in sestavljena slamica za pitje
iz plastenke.
Že prvi dan v Lizboni smo navezali stike s španskimi
skavti, ko se je med nami vnela vojna v polivanju z vodo. Ta
igra je ostala naša spremljevalka ves čas, še zlasti prvi del ta-
bora. Tako nam je uspelo premagovati hudo portugalsko
vročino. Po slavnostni otvoritvi smo se pozno ponoči pripe-
ljali v naselje, v bližino Porta, kjer smo preživeli naslednjih
nekaj dni. Po začetni zadržanosti smo kmalu spoznali ostale Ritmi so prevevali vsak naš korak na Portugalskem. Tudi walk-in
delavnica je bila dobro obiskana. (foto: Bubi)
udeležence iz Španije, Turčije, Belgije, Francije in Portugal-
ske. Program in organizacija Portugalcev sta nas večkrat ra-
zočarala, vendar smo se ostali udeleženci odlično razumeli
in tako z optimizmom čakali drugi del tabora. No ja, vseeno
pa smo uživali na bivakiranju, obisku biološkega parka in
vinske kleti, kulinaričnem večeru …
Nekateri niso najbolj talentirani za kuhanje. (foto: Pero)
Zanimiv vhod je vsak večer zasijal v sončnem zahodu. (foto: Mrtn)
Ko smo prišli na Crossways, nas je razveselilo predvsem
dejstvo, da so naše portugalske gostiteljice odrešene organi-
zacijskih nalog. Udeleževali smo se različnih aktivnosti in
delavnic, odvisno od interesa in počutja posameznika, vmes
pa spoznali veliko novih in zanimivih ljudi. Vsem nam je bil
ta del tabora zanesljivo bolj všeč od prvega in naša pričako-
vanja so bila uresničena.
Pravijo pa, da se vse kar je lepo enkrat konča in tako je
prehitro napočil čas za slovo. Poslovili smo se od Portugalske
in tabora in krenili proti domu, vsi za izkušnjo bogatejši.
Jezero je ob peklenskih temperaturah nudilo prijetno ohladitev. Dosti
Katarina Kalan, RSK Škofja Loka bolj prijetno kot približno 10 stopinj hladnejši Atlantik. (foto: Samo)
