Revija Tabor 2001/5-6
Pred tabori 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Popotovanja
Popotovanjaa
Popotovanj
RAZVEDRILO
Popotovanja Tadeja Milivojevič Nemanič
Podvodni svet Pacifika
Tokrat bom govorila o podvodnem svetu Pacifika, kot sem ga na
svojih potovanjih doživela jaz. Pacifik oziroma Tihi ocean je
ogromno vodno področje, ki se razprostira med Ameriko, Azijo in
Avstralijo. Povprečna globina je 4.270 m, največja pa 10.924 m.
Po oceanu je posejanih precej otokov in otoških skupin, ki se po
nastanku ločijo na vulkanske in koralne. Okrog večine otokov se
razprostira mirna in plitva laguna, ki jo od vse prej kot tihega
oceana loči koralni greben.
In prav tu, v laguni in okrog koral-
nega grebena je največ življenja. Na ža-
lost pa v zadnjih nekaj desetletjih tudi
tu prihaja do ekološke katastrofe. Do-
mačini v lagunah kljub prepovedi še
vedno pogosto lovijo s pomočjo eksplo-
ziva. In ta ne umori le rib, temveč tudi
vse ostale prebivalce, vključno s korala-
mi, ki so bistven in hkrati najbolj ob-
čutljiv del koralnih grebenov. Lagune si
od takega lovljenja ne opomorejo še de-
setletja (nekatere pa nikoli več).
Poleg eksploziva domačini uporab-
ljajo tudi strupe. S tem ne bi bilo nič na-
robe, saj so jih uporabljali že od nekdaj, Še pogled na mrtvo kačo je neprijeten
vendar so nekoč iz rastlin narejene, bla- opravila kar nekaj potopov, vendar ne naju zagledala meter in pol velikega –
ge strupe, ki so ribe le omrtvili, zame- toliko, kot bi si želela, saj najin prora- sicer menda povsem nenevarnega pa
njali industrijski, bolj koncentrirani, ki čun tega enostavno ne bi zmogel. vendar – morskega psa. Jaz sem se raje
poleg rib zopet uničijo tudi druge prebi- Na Cookovih otokih sva s prvim po- skrila za inštruktorja v upanju, da bo,
valce morja. topom kar malo odlašala. Vendar je bil če se pes odloči, da je lačen, raje požrl
Pogled na tako morje je prav žalo- to verjetno eden najinih najlepših. Spu- njega kot mene.
sten. Nad sivo-rjavimi mrtvimi korala- stili smo se na koralne vrtove, kjer so Tudi naslednji potop ni bil nič bolj
mi plavajo redke ribice, sem ter tja vidiš bile korale najrazličnejših barv in oblik, vzpodbuden, saj sem kar naenkrat tik
kakega rakca in to je to. nad njimi pa se je podilo na stotine pi- pod sabo zagledala vitko, meter dolgo,
Nasprotno pa v zdravi laguni vse sanih in neverjetno lepih koralnih ribic. črno-belo progasto morsko kačo. Ta je
kar vrvi od življenja. In, če se znajdeš v Na Fijiju sva bila že bolj suverena, zelo strupena, vendar neagresivna, a te
tistem koncu sveta, moraš nujno vsaj z vendar je najina samozavest izginila to takrat, ko jo zagledaš prav nič ne po-
masko pogledati ta čudež. S Tjažem sva kot kafra, ko sva kakih 10 metrov od mirja. S kačami sem imela še naprej
42 revija Tabor
RAZVEDRILO
Notranjost koralnih otokov je hribovita in Priprave na potop
zaraščena, se ta z vrha lepo vidi koralni greben,
ki laguno ščiti pred odprtim morjem
pogosta srečanja. Na potopih, pri "šnorklanju"
ali igranju v laguni se je vedno kaka znašla v bli-
žini. Najbolj neprijetno pri njih je to, da sploh ne
moreš predvideti od kod bo prišla. Lahko je pod
ali nad tabo in če se ne počuti ogrožene, priplava
čisto do tebe. Enkrat se mi je dobesedno zaletela v
roko in ni mi treba posebej praviti, da sem se na
kar precej oddaljeni ladjici znašla v trenutku,
kolena pa so se mi tresla vsaj še dobre pol ure.
Počasi pa sva se navadila tudi na te prebivalce
morja.
V Novi Kaledoniji sva se potapljala v majh-
nih podvodnih jamah, kjer so se ogromne jate
ribjih mladic skrivale pred plenilci, ob snopih lu-
či pa so se prestrašeno razbežale.
Čisto novo vrsto potopov sva spoznala na Va- Ko sem se naveličala šnorklanja, mi je družbo delal potepuški pes
nuatuju, kjer je bila med 2. svetovno vojno po-
membna ameriška vojaška baza. V neposredni
bližini otokov je potopljenih na desetine ladij,
najbolj znana pa je 200 metrska luksuzna pot-
niška križarka President Coolidge preurejena za
vojaške namene. Na otoku Espiritu Santo je oba-
la z imenom Million dollar beach. Tu so Ameri-
čani po koncu vojne v morje potopili na tisoče
ton vojaške opreme. Tako se sedaj tam potapljaš
med gradbeno mehanizacijo, žerjavi, vojaškimi
jeepi, z malo sreče pa najdeš tudi okovane delov-
ne čevlje in steklenico koka-kole. Na Million dollar beach lahko najdeš tudi staro Singerco
maj-junij 43
