Revija Tabor 2001/5-6
Pred tabori 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Ali so vedeli?
Kosobrin
Skozi celo zgodovino človeštva srečujemo preroke, ki so sem in tja – enkrat bolj,
drugič manj uspešno – skušali napovedati dogodke v prihodnosti. Eden najbolj
znanih je Nostradamus, katerega preroštva, gledano iz njegovega časa, sežejo
tudi več kot 500 let v prihodnost in so se večinoma uresničila. So pa tudi taki, ki
svoje ideje niso predstavili svetu kot preroštva, pa so se na koncu izkazale za
zelo resnične. Svoja preroštva so zakrili v kakem romanu ali celo pravljici, tako
da jih ljudje v svojem času niso jemali preveč resno, danes pa, če jih pazljivo
preberemo, lahko najdemo presenetljive podrobnosti o stvareh, ki smo jih ljudje
odkrili ali spoznali šele pred kratkim.
Leta 1898 je na primer Morgan Robertson objavil novelo z naslovom "Brodolom
Titana ali Ničevost". Novela opisuje ogromno luksuzno čezoceansko ladjo z ime-
nom Titan. Ta ladja dolžine 800 čevljev in nosilnosti 75 tisoč bruto registrskih ton je
veljala za nepotopljivo in naj bi na svoji prvi plovbi meseca aprila sprejela 3000 pot-
nikov in članov posadke. Gnali naj bi jo kar trije propelerji. Zaradi svojega slovesa o
nepotopljivosti je imela le 24 rešilnih čolnov. V noveli se Titan s hitrostjo 25 vozlov
zaleti v ledeno goro, se potopi in s seboj v globine potegne večino potnikov.
Manj kot petnajst let po objavi Robertsonove novele je bila zgrajena zares luk-
suzna ladja, ki je pritegnila ogromno medijske pozornosti. V dolžino je merila kar
882,6 čevljev in je sprejela 66 tisoč ton tovora. Veljala je za nepotopljivo. Od nje so
pričakovali ogromno, saj je bila zgrajena za najbolj petične potnike. Zanimivo je, da
so tudi to ladjo nameravali imenovati Titan, pa je zaradi strahu pred tem, da bi se
Titanik – uspešnica s filmskih platen uresničila zgodba iz Robertsonove novele niso. Dali so ji ime Titanik. Zgodbo, ki sle-
di poznate. Titanik je 10. aprila 1912
LUNINE_MENE odplul na svojo prvo plovbo čez ocean.
15. aprila ob 2:15 se je ladja, ki je spre-
Maj jela 2207 potnikov in članov posadke in
so jo gnali trije propelerji, s hitrostjo 23
Polna luna 7. 5. 2001 ob 15:54
vozlov zaletela v ledeno goro. Večina
Zadnji krajec 15. 5. 2001 ob 12:13 potnikov in članov posadke je potonilo
Mlaj 23. 5. 2001 ob 4:48 skupaj z njo, saj je bilo na krovu le 20
Prvi krajec 30. 5. 2001 ob 0:11 rešilnih čolnov ... Preživelo je le 712 lju-
Junij di v 19 čolnih.
Polna luna 6. 6. 2001 ob 3:41 Guliverjeva potovanja, ki so jih ob-
Zadnji krajec 14. 6. 2001 ob 5:31 javili leta 1726, so čisto domišljijsko
Mlaj 21.6. 2001 ob 13:59 delo Jonathana Swifta (ali pa tudi ne?).
Prvi krajec 28.6. 2001 ob 5:21 Opisujejo dogodivščine brodolomca
36 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Guliverja, ki se enkrat znajde v svetu pritlikavcev, drugič spet v svetu velikanov. V
tretjem poglavju najdemo naslednji nenavaden odstavek: "Prav tako so odkrili dve
manjši zvezdi ali satelita, ki krožita okoli Marsa. Medtem ko je notranji satelit
oddaljen od planeta za tri njegove premere, je zunanji oddaljen za pet njego-
vih premerov. Prvi obkroži planet v desetih urah, drugi pa v 21,5 urah."
Mars ima res dve naravni luni (satelita) Fobos in Deimos ali po slovensko: Gro-
za in Strah. Ampak uradno ju je odkril astronom Asaph Hall šele avgusta 1877 v
ameriškem U.S. Naval Observatoriju v Washingtonu. Toda kako je za njiju 150 let Titanik
prej vedel Jonathan Swift?!
Fobos, ki je Marsu bližja luna, je od njega oddaljen 9280 km, kar je približno
premer in pol Marsa. Zunanja luna Deimos je od Marsa oddaljena 23360 km, kar je
okrog štiri premere.
Fobos obkroži Mars v 7,2 urah, Deimos pa v 33,6 urah.
Zanimivo je tudi to, da dve Marsovi luni omenja tudi kitajska knjiga "Kitajski
imperij" iz leta 1737. Informacije o njej so prišle od nekega jezuitskega misionarja,
ki je živel na Kitajskem. Vprašanje je, kako so za luni vedeli Kitajci? Kitajci namreč
prav tako v tistem času niso imeli astronomskih teleskopov, s katerimi bi lahko vide-
li Marsovi luni. Njihova astronomija je temeljila na opazovanjih s prostim očesom. ZNANE_IZJAVE
Tudi Voltaire, satirik, v tretjem poglavju svojega dela "Micromegas" iz leta 1752
omenja, da ima Mars dve luni. Je tudi tu šlo samo za ugibanje ?
O neumnosti
Kdor prizna svojo neved-
nost, jo pokaže enkrat,
kdor jo skuša prikriti, jo
razkazuje mnogokrat.
(Japonski pregovor)
Omejeni ljudje so podobni
steklenicam z ozkimi grli.
Fobos – Marsu bližja luna Deimos – druga Marsova luna
Čim manj tekočine vsebuje-
jo, tem več hrupa delajo.
(Alexander POPE)
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA Bedak zna več vprašati kot
deset modrijanov odgovori-
1. 5. Vzhod: 5:49 1. 6. Vzhod: 5:15 ti. (Domača modrost)
Zahod: 20:10 Zahod: 20:45 Bolje je z modrim jokati,
15. 5. Vzhod: 5:30 15. 6. Vzhod: 5:10 kakor z norcem peti.
Zahod: 20:27 Zahod: 20:55 (Slovenski pregovor)
maj-junij 37
