Revija Tabor 1998/4
WOSM in ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
GLASILA
Pomlad je, ni kaj!
močan moški glas (??!) zavpil: "Štart!", se je naša ekipa po-
gumno in brez pomislekov zakadila v surovi sneg in veter ...
(za nami so ostali le še dolgi obrazi, presenečeni nad našo
eksplozivnostjo). Naša silna eksplozivnost pa je šla kaj hitro
rakom žvižgat - zaradi meni neznanih razlogov smo se na-
mreč presenetljivo hitro (po spektakularnem začetku) znašli
sredi črnega gozda ..., kjer ni bilo kolovozov ..., le tiho šume-
Otoplilo se je tudi v uredniških odborih rodovih glasil. Zima, skoraj nje drevesnih krošenj, zlovešče zavijanje vetra ... A ... težavi
brez snega, tabornikom ni preveč zagrenila življenja. Znašli ste se takoj najdemo rešitev (o naši bistrosti vendar ni dvoma, saj je
vsak po svoje, tudi na zimovanjih. To je razvidno iz prispevkov, ki ste ekipo sestavljala zmagovita trojica, kateri nobena uganka ni
jih natisnili v glasilih. Najbrž nihče ne dvomi, da vam je bilo povsod, pretežka, noben sneg previsok, nobena voda pregloboka in
kjerkoli ste že bili, lepo, slovo od prelepih počitnic težko, vendar: saj nobena nevarnost prenevarna - torej: Maja, Tine in moja ma-
ni bilo zadnjič! Še boste šli zimovat, pa naj bo takrat narava okoli vas lenkost). V hipu naš sokolji pogled ugleda komaj viden kolo-
bela ali zelena. voz 50 m pod nami. Spustimo se do njega ... in ključ do uspe-
Tudi pozdrave ste poslali na Parmovo. Vedri Prleki, ki so bili na ha nam je zagotovljen. Odslej gre naša pot le še navzgor.
Šmartnem, so takole napisali: "Šotor stoji, ogenj gori, tabornika pa ni, Priznam ... celo tekmovanje smo se močno trudili skriva-
zajčka lovi!" S Slemena so se nas spomnili taborniki Rodu druge ti naš naravni talent ... (da ne
grupe odredov iz Celja in Rodu Pogorevc iz Žerjava. "Lahko bi nam bi bili drugi tekmovalci spričo
priskrbeli vsaj malo snega," so k pozdravom dodali taborniki Rodu očitne razlike med njimi in
Staneta Žagarja mlajšega iz Kranja, iz Rodu Sivega volka iz Ljubljane nami užaloščeni), a nam ni
pa: "Za uspešno zimovanje vam svetujemo čim več objemanja!" povsem uspelo. Ampak, kdo pa
Pozdrave smo dobili še od žirovskih tabornikov in Črnih mravov iz nam to lahko očita ...? Ena od
Ljubljane pa izviðačev z Reke, ki si želijo veliko srečanj na skupnih taborniških zapovedi je tudi ta,
akcijah. Vsem hvala za prijazne pozdrave, neuslišano željo in koristen da tabornik ne laže - in tako
nasvet! Lepo, da ste se spomnili tudi na nas. tudi mi ne moremo skriti niti
Marta ene od svojih številnih vrednot.
Ines Kocjančič-Gazela
SOKOL, Glasilo Samorastnikov (Ljubljana), marec 1998
ZOT '98
Spet se je približevalo največje, najboljše in skratka smrkastično
Taborniški dom Puščava na Joštu
dobro tekmovanje ... ZOT. Ekipe so na večer pred začetkom Dom smo pred nekaj desetletji začeli urejati taborniki, saj
orientacije nevarno pobliskavale s svojimi rumenimi očmi, nemirno so je bil skoraj čisto podrt. Brez strehe je bil, samo štiri stene so še
udeleženci tekmovanja zadrževali svojo moč in nestrpnost, ki jih je, stale in ga držale skupaj. Za obnovo je bilo potrebnih veliko
kljub prizadevanjem, da bi ohranili mirno kri, spreminjala v smešne delovnih ur, otežen pa je bil
male karikature. Napetost je tiho, a grozeče pretila mirnosti gorske tudi dostop - saj je bilo mo-
kočice, ki je predstavljala naše skromno, a trdno domovanje. goče priti do doma le po koz-
V ekipah so bili le elitni člani, tekmovalci, ki so na pred- jih poteh. Kljub vsem teža-
hodnih tekmovanjih že pokazali svoje trezno razmišljanje, bi- vam nam je z obilo taborniš-
stro pamet in hitro odločanje ... le profesionalci, s katerimi ne ke trme in vztrajnosti uspelo
gre češenj zobati. Vsi tekmovalci smo bili izurjeni do perfekci- dom obnoviti, s tem pa smo
je in o zmagi so določale stotinke sekunde ... naslednjim rodovom zagoto-
Zjutraj na štartu nas je s svojimi spodbudnimi (?) mono- vili bivanje v njem.
logi poskušala v dobro voljo spraviti četica malih in zadovolj- Dom je leta 1981 uradno
nih Samorastnikov (ki so se odločili zaradi varnosti raje ostati postal last Odreda Albina
v koči), a kljub njihovemu optimizmu je bila vsa stvar sumlji- Drolca, sedanjega Rodu zele-
va ... (gotovo je kje kakšna past, mora biti "fora" ...). Ko je KROKODILČEK, glasilo Rodu zelenega Jošta
nega Jošta. Dom je danes v
30 TABOR
(Stražišče pri Kranju), februar 1998
Glasila
zelo dobrem stanju, saj ga stalno vzdržujemo, zanj pa še pose-
bej skrbi gospodar Janko Urbanc-Komrdaj. Ob pogostih delov-
nih akcijah mu na pomoč priskočijo starejši člani rodu.
Povedati je treba, da že težko pričakujemo načrtovano iz-
gradnjo vodovoda, ta projekt pa smo imenovali "Z VODO DO
OTROK". Upamo, da nam bo skupaj uspelo izpolniti to dolgo- igrali igrice. Ko smo v Hrastniku stopili z vlaka, so se MČ-ki
letno željo. odpeljali z avtobusom, GG-ji pa smo odšli peš proti Mrzlici.
Taborniki RZJ Pri nekem odcepu smo se razdelili v dve skupini, saj smo ho-
teli opraviti veščino stezosledca. Ko smo po treh urah prilezli
do Klobuka, smo bili že zelo utrujeni.
Praznovanje 30-letnice in slove- S hojo proti hribu Kal smo nadaljevali po zelo strmi poti
in končno prišli do planinske koče. Ustavili smo se in pojedli
sna otvoritev hišice svojo že dolgo pričakovano malico. Bili in Džuro sta sklicala
zbor in odšli smo naprej proti Mrzlici. Srečali smo precej lju-
Še dobro, da smo 20. NOT organizirali že lansko leto, saj di, kar naenkrat pa smo se znašli pred strmim klancem. Za-
bi bili trije slavnostni dogodki v dveh mesecih kar preveč. grizli smo se vanj in kot bi mignil, smo bili pri planinskem
Tako nam letos ostane, da dostojno proslavimo 30 let dela in domu Mrzlica. Za malico smo jedli hrenovke, potem pa smo
hkrati predamo v uporabo našo dolgooooo pričakovano in odšli v sobe, kjer je vsakogar čakala naloga.
tako želeno hišico. Delali smo zastavice s svojimi motivi (vodove zastave), ri-
Osrednji dogodek bo v soboto, 9. 5. 1998, pred našo novo sali in pisali smo o današnjih dogodkih. V koči smo se imeli
hišico na dvorišču OŠ Vič na Tržaški cesti. Program se bo začel skratka "kul". Odšli smo v sobo, kjer smo se preobuli, potem
popoldan ob 16. uri, poskrbljeno pa bo tudi za hrano. pa nas je za večerjo čakal "šmorn". Po večerji smo odšli "na
Vsekakor bomo predstavili delo Rodu močvirskih tulipa- svečo". To je igra, pri kateri ena skupina straži svečo, druga
nov v teh 30 letih. Ker nihče od nas nima rad govoričenja, smo pa jo mora upihniti. Vsaka od skupin je enkrat zmagala. Bilo
se odločili, da predstavimo delovanje rodu z razstavo. Želimo je zelo težko priti mimo Mačka (TČ 2). Ko smo prišli pred ko-
zbrati čim več fotografij in dru- čo, smo se igrali "dame in gospode" ter "Jurček se v krogu
gih izdelkov in tako predstaviti sprehaja". Zelo utrujene so nas poslali spat, moram pa reči,
preteklih 30 let, zato razpisuje- da jih je še veliko razgrajalo.
mo natečaj za najboljšo foto- Zjutraj so nas zbudili ob 7. uri. Ko smo se oblekli in spaki-
grafijo. rali nahrbtnike, smo odšli na zajtrk. Vse smo pospravili za
Želimo si, da se 9. maja sre- sabo, se zbrali v zboru in potem odšli proti dolini. Snežilo je
čamo vsi, sedanji in nekdanji in deževalo, zato smo vsi pris-
člani Močvirskih tulipanov, pa peli v Hrastnik zelo blatni. Po
tudi vsi, ki so kakorkoli pripo- cesti smo hodili še približno 20
mogli, da so Močvirski tulipani minut, nato pa smo se z avto-
to kar danes so. busom odpeljali do železniške
Rodova uprava RMT postaje. Ko smo v Ljubljani sto-
MOSTIŠČE, glasilo Rodu močvirskih tulipanov (Ljubljana), januar 1998 pili z vlaka, je ena skupina od-
šla v "Mekiča", druga pa proti
Dvočetni - dvodnevni (2+2) izlet Prulam. Bilo je zelo v redu in
na Mrzlico tudi duhovitosti ni manjkalo.
Note
Zjutraj ob 9. uri smo se zbrali pred KSP (Krajevna skup- ZMAJI, glasilo Zmajevega rodu (Ljubljana), marec 1998
nost Prule - za tiste, ki ne živite na Prulah in morda ne veste)
in zgodilo se nam je, da smo zamudili vlak! S ČV-ji smo se
TABORNIŠKA REVIJA 31
